Sv. Lukež 22 - Živa Nova zaveza

Zarota proti Jezusu

¹ Samo nekaj dni je bilo še do praznovanja pashe. Ta praznik Judje imenujejo tudi “praznik nekvašenega kruha”.

² Veliki duhovniki in verski učitelji so še naprej iskali priložnost, da bi naskrivaj umorili Jezusa; bali so se namreč, da bi sicer mogli izbruhniti nemiri med ljudstvom.

Izdajalec

³ V tem času je satan dobil pod svojo oblast Judo Iškarijota, enega izmed Jezusovih dvanajsterih učencev.

⁴ Odšel je k velikim duhovnikom in k poglavarjem tempeljske straže in se z njimi dogovarjal, kako bi mogli prijeti Jezusa, a da ne bi vzbujali pozornost.

⁵ Veseli so mu veliki duhovniki ponudili nagrado za to.

⁶ Sporazumeli so se in Juda je iskal primeren trenutek, da bi lahko Jezusa izdal njegovim sovražnikom.

Vse je pripravljeno

⁷ Prišel je dan, ko naj bi zaklali velikonočno jagnje, da bi ga jedli z nekvašenim kruhom.

⁸ Zato je naročil Jezus svojima učencema Petru in Janezu: “Pripravita vse, kar je potrebno, da bi lahko skupaj jedli velikonočno jagnje.”

⁹ “Kam pa naj greva?” sta ga vprašala.

¹⁰ “Ko prideta v Jeruzalem,” jima je dejal, “vaju bo srečal neki človek z vrčem za vodo. Pojdita za njim do hiše, kjer bo vstopil.

¹¹ Potem recita gospodarju hiše: ‘Naš učitelj te prosi, da nama pokažeš sobo, kjer bo lahko jedel s svojimi učenci velikonočno jagnje.’

¹² On vaju bo odpeljal po stopnicah navzgor v veliko sobo, ki je že pripravljena v ta namen. Tam pripravita vse, kar je potrebno.”

¹³ Učenca sta odšla v mesto. Vse je bilo tako, kot jima je povedal Jezus. Tam sta pripravila vse za velikonočno večerjo.

Večerja: Božja zaveza s človekom

¹⁴ Ko je prišel čas za praznovanje, je Jezus sedel s svojimi učenci za svečano mizo.

¹⁵ “Kako sem si želel jesti z vami velikonočni obed, preden bom trpel,” jim je dejal.

¹⁶ “Povem vam, da ne bom jedel tega ponovno, dokler se ne izpolni, kar ta praznik ponazarja, v nebeškem kraljestvu.”

¹⁷ Jezus je vzel kelih z vinom, se v molitvi zahvalil in dejal: “Vzemite kelih in pijte vsi iz njega,

¹⁸ kajti ne bom več pil vina, dokler ne nastopi Božje kraljestvo.”

¹⁹ Potem je vzel kruh. Zahvalil se je Bogu zanj in jim ga razdelil z besedami: “To je moje telo, ki bo žrtvovano za vas. Praznujte to vedno znova. Spominjajte se tega, kar sem storil za vas, kadarkoli jeste ta kruh.”

²⁰ Po večerji jim je dal še kelih z vinom in rekel: “Ta kelih je Božja nova zaveza zapečatena z mojo krvjo, ki bo prelita za vas.

²¹ Toda tu sedi z nami pri mizi človek, ki me bo izdal.

²² Božji načrt je, da umre Sin človekov. Gorje pa izdajalcu!”

²³ Začudeni so spraševali drug drugega, kdo bi to mogel biti.

Kdo hoče biti največji?

²⁴ Učenci so se začeli prepirati, komu izmed njih pripada prvo mesto (v Božjem kraljestvu).

²⁵ Tedaj jim je Jezus dejal: “Vladarji in velikaši na tem svetu zahtevajo, da jim ljudje pokorno služijo in ljudstvu ne ostane drugega, kot da je zadovoljno s tem.

²⁶ Pri vas pa naj ne bo tako. Prvi med vami naj se podredi vsem ostalim in kdor želi biti voditelj med vami, naj vsem služi.

²⁷ Gospodar na tem svetu sedi pri mizi, služabniki pa mu služijo. Tukaj pa ni tako! Jaz sem namreč vaš služabnik.

²⁸ Ker pa ste mi bili zvesti v teh strašnih dnevih

²⁹ in ker mi je Oče podaril kraljestvo, vam zdaj in tukaj dajem pravico,

³⁰ da boste pri isti mizi z menoj jedli in pili v tem kraljestvu ter z menoj sedeli na prestolih in sodili dvanajsterim izraelskim plemenom.”

Nihče naj ne misli, da ne more pasti

³¹ “Simon, Simon, satan si je poželel, da bi vas preizkusil in presejal kot pšenico.

³² Toda jaz sem molil zate, da ne bi izgubil vere. Potem ko se spreobrneš k meni, spodbujaj brate k veri!”

³³ “Gospod,” je nadaljeval Peter. “Pripravljen sem iti s tabo v ječo in celo umreti zate.”

³⁴ Vendar je Jezus dejal: “Peter, pravim ti, da boš trikrat zanikal, da me poznaš, še preden jutri zjutraj zapoje petelin.”

Kaj pa se bo zgodilo zdaj?

³⁵ Jezus je vprašal svoje učence: “Ali vam je kaj manjkalo takrat, ko sem vas poslal brez denarja, torbe in čevljev na pot?” “Ne, prav nič!” so potrdili.

³⁶ “Tokrat pa vzemite denarnico, če jo imate in prtljago,” jim je rekel Jezus. “Kdor nima orožja, naj proda plašč in si ga priskrbi.

³⁷ Prišel je namreč čas, ko se tudi ta beseda uresničuje na meni: ‘Prištevali so ga k zločincem.’ Vse, kar so preroki napisali o meni, se zdaj uresničuje.”

³⁸ “Gospod,” so vzkliknili učenci, “tukaj imamo dva meča.” Jezus pa je odgovoril: “To zadostuje!”

“Naj se zgodi tvoja volja!”

³⁹ Po večerji je šel Jezus spet na Oljsko goro, učenci pa so ga spremljali.

⁴⁰ Tam jim je dejal: “Molite, da vas preizkušnja ne bi premagala.”

⁴¹ Nedaleč od učencev je Jezus pokleknil

⁴² in molil: “Oče, če je mogoče, me obvaruj tega trpljenja. Toda ne tako, kot želim jaz, temveč kakor želiš ti, naj se zgodi.”

⁴³ Tedaj se je prikazal angel z nebes in mu dal nove moči.

⁴⁴ Jezus je v smrtnem boju tako goreče molil, da mu je znoj kapljal na zemljo, ki je bil kakor kri.

⁴⁵ Ko se je potem vrnil k svojim učencem, so spali, izčrpani zaradi skrbi in žalosti.

⁴⁶ “Zakaj spite?” jih je vprašal Jezus in jih zbudil. “Vstanite in molite, da vas preizkušnja ne bi premagala.”

Jezusa zaprejo

⁴⁷ Medtem ko je Jezus še govoril, jim je prišla nasproti skupina mož. Vodil jih je Juda, eden izmed dvanajsterih učencev. Šel je k Jezusu, da bi ga pozdravil s poljubom.

⁴⁸ Jezus ga je vprašal: “Juda, ali boš izdal Sina človekovega s poljubom?”

⁴⁹ Zdaj so tudi drugi učenci spregledali, za kaj gre. Razburjeni so zaklicali: “Gospod, ali naj se branimo?”

⁵⁰ Eden izmed njih je tudi takoj izvlekel meč in z njim udaril vojaka velikega duhovnika. Odsekal mu je desno uho.

⁵¹ Jezus pa je zapovedal: “Prenehajte!” Dotaknil se je vojakovega ušesa in ga ozdravil.

⁵² Potem je Jezus vprašal velike duhovnike, poveljnike tempeljske straže in voditelje ljudstva, ki so vsi prišli sem: “Ali sem zločinec, da ste prišli z meči in palicami, da bi me prijeli?

⁵³ Zakaj me niste zgrabili v templju? Saj sem bil vsak dan tam. Toda zdaj je prišel vaš čas. Zdaj je zavladala tema.”

Peter: “Ne poznam Jezusa!”

⁵⁴ Vojaki so prijeli Jezusa in ga peljali v palačo velikega duhovnika. Peter je šel za njimi v varni razdalji.

⁵⁵ Na dvorišču velikega duhovnika so zanetili ogenj, da bi se greli. Peter je prisedel.

⁵⁶ V svitu ognja ga je zagledala neka dekla in ga pozorno opazovala. “Ta mož je bil tudi pri Jezusu!” je vzkliknila.

⁵⁷ Peter pa jo je odločno zavrnil: “Žena! Saj ne poznam tega človeka!”

⁵⁸ Kmalu nato ga je videl nekdo drug in menil: “Saj si tudi ti izmed njegovih ljudi!” “Ne, nisem!” se je branil Peter.

⁵⁹ Čez kako uro je spet nekdo trdil: “Ta mož tukaj je bil tudi med tistimi, ki so bili z Jezusom. Govor ga izdaja, da je tudi iz Galileje.”

⁶⁰ Jezno je Peter odvrnil: “Človek, ne vem o čem govoriš!” Tedaj je zakikirikal petelin.

⁶¹ V tem trenutku se je Jezus obrnil in pogledal svojega učenca. Peter se je spomnil, kaj mu je rekel Jezus: “Še preden bo petelin jutri zjutraj zapel, boš trikrat zanikal, da me poznaš.”

⁶² Peter je nato odšel in je bridko jokal.

Vojaki mučijo Jezusa

⁶³ Vojaki, ki so čuvali Jezusa, so se norčevali in ga tepli.

⁶⁴ Zavezali so mu oči, ga udarjali s pestmi in spraševali: “No, prerok! Povej, kdo te je pravkar udaril!”

⁶⁵ Tako so ga še dolgo mučili.

Odločilni posvet

⁶⁶ Ob zori so prišli voditelji ljudstva, veliki duhovniki in verski učitelji na izreden sodni posvet.

⁶⁷ Vprašali so Jezusa: “Ali si ti Mesija, obljubljeni Osvoboditelj, ali nisi?” Odvrnil je: “Saj mi tako ne verjamete tega, kar vam povem,

⁶⁸ če pa vas kaj vprašam, mi ne odgovorite.

⁶⁹ Toda Sin človekov bo kmalu sedel na prestol poleg Vsemogočnega Boga.”

⁷⁰ Razburjeni so kričali: “Ali hočeš s tem reči, da si Sin Božji?” Jezus je odgovoril: “Prav imate, to tudi sem!”

⁷¹ “Zakaj bi še potrebovali priče?” so enodušno vpili tisti, ki so ga tožili. “Zdaj so vsi slišali, da preklinja Boga!”