Sv. Janez 6 - Živa Nova zaveza

Več kot pet tisoč mož se nasiti

¹ Potem je prišel Jezus na drugi breg Galilejskega jezera, ki se imenuje tudi Tiberijsko.

² Velika množica ljudi je šla za njim, ker so videli, kako je ozdravljal bolnike.

³ Skupaj z učenci je šel Jezus na neko vzpetino. Tam so posedli, Jezus pa jih je učil.

⁴ To je bilo v dneh neposredno pred judovsko veliko nočjo.

⁵ Ko je Jezus videl, koliko ljudi je prišlo, je vprašal Filipa: “Kje lahko kupimo kruh za toliko ljudi?”

⁶ Hotel je samo videti, če mu Filip zaupa; sam pa je vedel, kako bo poskrbel za vso to množico.

⁷ Filip pa je takole premišljal: “Celo premoženje nas bo stalo, če kupimo vsakemu le košček kruha.”

⁸ Potem je pripeljal Andrej, brat Simona Petra, nekega dečka in dejal:

⁹ “Tu je deček, ki ima s seboj pet ječmenovih hlebov in dve ribi, toda kaj je to za tolikšno množico!”

¹⁰ Zdaj je Jezus naročil učencem: “Recite ljudem, naj posedejo!” Vsi so posedli po travniku, bilo pa je kakih pet tisoč mož, če ne štejemo žena in otrok.

¹¹ Potem je Jezus vzel pet ječmenovih hlebov, zahvalil se je Bogu zanje in jih dal, da so jih razdelili med ljudstvo. Prav tako je storil tudi z obema ribama. Vsak je dobil toliko, kolikor je hotel.

¹² Ko so se vsi najedli, je Jezus rekel svojim učencem: “Zberite ostanke, da ne gre nič v izgubo!”

¹³ Učenci so napolnili z ostanki dvanajst košar. Toliko je preostalo od peterih ječmenovih hlebov.

¹⁴ Ko so ljudje doumeli, kaj je Jezus storil, so navdušeni kričali: “To je zares prerok, ki smo ga tako dolgo čakali!”

¹⁵ Jezus je opazil, da so ga zdaj na vsak način hoteli prijeti in postaviti za kralja. Zato se je umaknil nazaj na goro; bil je čisto sam.

Jezus hodi po vodi

¹⁶ Zvečer so šli njegovi učenci navzdol k jezeru.

¹⁷ Stopili so v čoln, da bi se prepeljali v Kafarnaum. Znočilo se je in Jezus ni bil pri njih.

¹⁸ Začel je pihati močan veter.

¹⁹ Učenci so bili že štiri do pet kilometrov oddaljeni od obale, ko so zagledali Jezusa. Šel je po vodi v smeri proti njihovemu čolnu. Tedaj jih je prevzela groza.

²⁰ Jezus jih je pomiril z besedami: “Ne bojte se! Jaz sem!”

²¹ Hoteli so ga vzeti k sebi v čoln, toda bili so že na drugi obali.

Kje je Jezus?

²² Naslednjega jutra so se spomnili ljudje, ki so ostali na tej strani jezera, da je bil samo en čoln ob obali. Z njim bi se lahko Jezus prepeljal na drugo stran; videli pa so, da ni stopil v čoln skupaj z učenci.

²³ Medtem pa je pristalo več čolnov iz Tiberije blizu kraja, kjer je množica ljudi jedla kruh, potem ko se je Jezus zanj zahvalil Bogu.

²⁴ Ker Jezusa in učencev nikjer niso mogli najti, so vzeli te čolne in se odpeljali v Kafarnaum, da bi ga tam iskali.

Kruh življenja

²⁵ Ko so našli Jezusa na drugi strani jezera, so ga vprašali: “Gospod, kdaj pa si prišel sem?”

²⁶ Jezus jim je odgovoril: “Vem, zakaj prihajate k meni: dobili ste od mene kruha in se do sitega najedli. Niste prišli zato, ker verujete, da me je Bog poslal.

²⁷ Ne delajte toliko za minljive stvari, kot je hrana! Nasprotno! Delajte za hrano, ki vam prinaša večno življenje. Samo Sin človekov vam jo lahko da. Bog, Oče, ga je namreč za to poslal.”

²⁸ Zdaj so ga vprašali: “Kaj pa naj delamo, če hočemo opravljati Božje delo?”

²⁹ Odgovoril je: “Samo eno pričakuje Bog od vas: da verujete v tega, ki ga je poslal.”

^30-31 “Da bi verovali vate, moraš pač storiti kakšen čudež, s katerim boš dokazal, da te je Bog poslal. Pokaži, kaj znaš! Daj nam vsak dan kruha, tako kot so naši očetje v puščavi vsak dan dobili mano, kruh z neba. Saj piše v Svetem pismu: ‘Dal jim je kruh z neba.’ ”

³² Jezus jim je na to dejal: “Mojzes vam ni dal kruha, o katerem sem govoril. Pravi kruh z nebes vam daje zdaj moj Oče.

³³ In samo ta kruh, ki prihaja iz nebes, daje svetu življenje.”

³⁴ “Gospod, daj nam vsak dan tega kruha!” so ga vsi prosili.

³⁵ “Jaz sem kruh življenja,” jim je rekel Jezus. “Nihče, ki prihaja k meni, ne bo več lačen in nihče, ki vame veruje, ne bo več žejen.

³⁶ Sicer pa sem vam že dejal: Saj celo tega ne verujete, kar ste videli s svojimi očmi.

³⁷ Vsi ljudje, ki mi jih je dal Oče, pridejo k meni in nikogar ne zavržem.

³⁸ Nisem namreč prišel iz nebes, da bi delal, kar ugaja meni, ampak da bi izpolnil voljo Očeta, ki me je poslal.

³⁹ To pa je Božja volja: Nihče izmed teh, ki mi jih je Bog zaupal, naj se ne izgubi. Zadnji dan jih bom obudil v življenje.

⁴⁰ Po volji mojega Očeta bo vsak, ki vidi Sina in veruje vanj, večno živel. Zato jih bom poslednji dan obudil v življenje.”

⁴¹ Ker je Jezus trdil: “Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,” so se Judje razburjali.

⁴² “Kaj? To je vendar Jezus, Jožefov Sin. Saj poznamo njegove starše. Kako le more trditi: ‘Prišel sem iz nebes!’ ”

⁴³ Mirno je Jezus odgovoril na njihove pripombe: “Zakaj se razburjate?

⁴⁴ Nihče ne more priti k meni, komur Oče, ki me je poslal, ne pokaže poti. Vse tiste, ki mi jih je dal, bom obudil poslednji dan.

⁴⁵ Preroki so govorili: ‘Bog bo vse poučil!’ Kdor torej posluša Očeta in se uči od njega, bo prišel k meni.

⁴⁶ To pa ne pomeni, da je kdajkoli katerikoli človek videl Očeta. Samo eden ga je resnično videl: tisti, ki je prišel od Boga.

⁴⁷ Zato vam pravim: kdor veruje vame, ima že zdaj večno življenje!

⁴⁸ Jaz sem kruh, ki vam daje to večno življenje.

⁴⁹ Kruh, ki so ga jedli vaši očetje v puščavi, jim ni mogel dati večnega življenja. Čeprav so jedli ‘kruh iz nebes’, so vendar vsi pomrli.

⁵⁰ Tukaj pa je pravi kruh, ki prihaja iz nebes. Kdor ga jé, ne bo umrl.

⁵¹ Jaz sem ta kruh, ki je prišel iz nebes in ki vam daje življenje. Vsak, kdor jé ta kruh, bo večno živel. Ta kruh je moje telo, ki ga bom žrtvoval, da bi svet mogel živeti.”

⁵² Po teh Jezusovih besedah je prišlo med Judi do prepira. “Ali nam bo ta človek dal svoje telo, da ga bomo jedli?” so spraševali.

⁵³ Jezus je na to odgovoril: “Zagotovo velja tole: Če ne jeste telesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate večnega življenja.

⁵⁴ Samo kdor jé moje telo in pije mojo kri, ima večno življenje in njega bom obudil od mrtvih poslednji dan.

⁵⁵ Moje telo je namreč hrana, ki je potrebna za življenje in moja kri je pijača, ki daje življenje.

⁵⁶ Kdor jé moje telo in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz ostajam v njem.

⁵⁷ Moj Oče me je poslal in živim, ker on živi. Prav tako bodo živeli tisti, ki iščejo svojo hrano pri meni.

⁵⁸ Jaz sem kruh iz nebes. Vsi, ki bodo jedli ta kruh, bodo večno živeli in ne bodo pomrli kakor vaši očetje, čeprav so tudi oni jedli kruh iz nebes.”

Jezus postavlja svoje učence pred odločitev

⁵⁹ Vse to je Jezus povedal v sinagogi v Kafarnaumu.

⁶⁰ Mnogi, ki so doslej hodili za njim, so se zaradi tega razjezili nanj. “To je vendar nezaslišano!” so menili. “Ne, to je preveč!”

⁶¹ Jezus je vedel, da se učenci ne strinjajo in jim je zato dejal: “Ali vas to moti?

⁶² Kaj boste šele rekli, ko boste videli, da se Sin človekov vrača tja, od koder je prišel?

⁶³ Božji Duh sam daje življenje. Vi ljudje ga ne morete dati. Besede pa, ki sem vam jih povedal, so od Božjega Duha; zato vam prinašajo življenje.

⁶⁴ Vendar mi nekateri med vami kljub temu ne verujejo.” Jezus je od začetka vedel, kdo mu ne veruje in tudi tega je poznal, ki naj bi ga pozneje izdal.

⁶⁵ “Zato sem vam rekel,” jim je dalje pojasnil, “da nihče ne more priti k meni, kogar Oče ne pripelje!”

⁶⁶ Po tem govoru so se mnogi odvrnili od Jezusa in niso več hodili za njim.

⁶⁷ Jezus je vprašal tudi svoje dvanajstere učence: “Ali me boste tudi vi zapustili?”

⁶⁸ “Gospod, h komu pa naj gremo?” je vprašal Simon Peter. “Samo tvoje besede prinašajo večno življenje.

⁶⁹ Mi verujemo in smo spoznali, da si ti Kristus, sveti Božji Sin.”

⁷⁰ Tedaj je Jezus dejal: “Izbral sem vas dvanajst in vendar je eden med vami hudič!”

⁷¹ S tem je mislil na Judo, sina Simona Iškarijota, ki je bil njegov učenec. On je bil tisti, ki je pozneje izdal Jezusa judovskim voditeljem.