Oznanost 11 - Živa Nova zaveza

Naloga obeh prič

¹ Zdaj sem dobil mersko palico, ki je izgledala kot dolga cev in nekdo me je spodbujal: “Vstani in izmeri Božje svetišče in oltar. Preštej vse tiste, ki tam molijo.

² Samo dvorišča zunaj pred svetiščem ne meri. To bodo namreč posedli pogani, ko bodo dvainštirideset mesecev oblegali Božje sveto mesto in ga razdejali.

³ Poslal vam bom svoji dve priči. Prišli bosta v žalnih oblekah ter bosta teh 1.260 dni oznanjali, kar jima je Bog zapovedal.”

⁴ Ti dve priči sta dve oljkovi drevesi in dva svečnika, ki stojita pred Gospodarjem sveta.

⁵ Vsakega, ki bi si drznil storiti jima kaj žalega, ubije ogenj iz njunih ust.

⁶ Imata oblast zapreti nebo, da ne bo deževalo, dokler bosta prerokovali. Prav tako imata oblast spremeniti v kri vsako vodo in kaznovati zemljo kadarkoli hočeta.

⁷ Ko pa bosta opravili nalogo, ki jima jo je dal Bog, bo prišla iz peklenskega brezna zver in se bojevala z njima. Zmagala bo in umorila obe priči.

⁸ Njuni telesi bodo razstavili na trgu velikega mesta, v katerem je bil tudi njun Gospod križan. To mesto se duhovno imenuje “Sodoma” in “Egipt”.

⁹ Izmed vseh narodov in iz vseh plemen, ljudje vseh ras in jezikov bodo lahko gledali mrliča tri dni in pol. Ne bodo namreč dovolili, da bi ju kdo pokopal.

¹⁰ Vsi ljudje po vsej zemlji si bodo zaradi smrti obeh prič tako oddahnili, da bodo prirejali slavja in dajali drug drugemu darila. Niso namreč hoteli poslušati tega, kar sta govorili ti dve priči. Božja resnica jim ni šla v račun in trpeli so, ko so ju morali poslušati.

¹¹ Čez tri dni in pol pa jima je Božji Duh dal novo življenje in spet sta vstali. Vsi, ki so to videli, so otrpnili od strahu in groze.

¹² Potem je močan glas iz neba spodbujal obe priči: “Povzpnita se sem!” Pred očmi njunih sovražnikov ju je zagrnil oblak in dvignili sta se v nebo.

¹³ Takrat je nastal velik potres. Desetina mesta je bila zravnana z zemljo in 7.000 ljudi je izgubilo življenje. Vsi, ki so preživeli, so bili prestrašeni. V strahu so se končno podredili Bogu in mu dali čast.

¹⁴ Toda strahot še vedno ni konec. Za drugo grozoto bo kmalu prišla tretja.

Sedma trobenta

¹⁵ Zdaj je zadonela trobenta sedmega angela. V nebesih je odjeknil močan glas: “Od zdaj pripada vladarstvo sveta našemu Bogu in njegovemu Sinu Jezusu Kristusu. Vladala bosta večno in vekomaj!”

¹⁶ Štiriindvajset starešin, ki sedijo pred Bogom na svojih prestolih, je padlo predenj in ga v molitvi poveličevalo:

¹⁷ “Zahvaljujemo se ti, Gospod, veliki in vsemogočni Bog, ki si in si vedno bil. Dokazal si svojo veliko moč in prevzel oblast.

¹⁸ Ljudstva so se v jezi odvrnila od tebe. Zato jih je zdaj zadela tvoja jeza. Prišel je čas, da sodiš mrtvim. Vsakemu boš dal zasluženo plačilo: nagradil boš tvoje služabnike, preroke in vse, ki so tvoji in živijo po tvoji volji, velike in male. Pogubil pa boš tiste, ki so uničevali zemljo.”

¹⁹ Tedaj se je odprlo Božje svetišče v nebesih, kjer je bila skrinja zaveze  – znak Božje prisotnosti in zvestobe. Bliski so parali nebo, grom, potresi in mogočne nevihte s točo so pretresale zemljo.