Galatom 1 - Živa Nova zaveza

Sporočilo in pozdrav

¹ To pismo piše Pavel cerkvam v pokrajini Galatiji. Ljudje me niso niti pozvali, niti poslali kot apostola. Jezus Kristus sam me je določil in Bog, naš Oče, ki je obudil Jezusa Kristusa od mrtvih, da bi bil njegov poslanec.

² Pišem vam v imenu vseh svojih sodelavcev ki so tu pri meni.

³ Vsem vam želimo milost in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.

⁴ On je dal svoje življenje za naše grehe, podaril nam je svobodo, da nam ni treba živeti tako, kot živi ta minljivi svet, v katerem vlada hudobni. S tem je izpolnil voljo Boga, našega Očeta.

⁵ Njega bomo častili in slavili vso večnost. Amen!

Samo ena pot vodi k Bogu

⁶ Res se čudim, da ste se tako hitro odvrnili od njega, ki vam je po milosti Gospoda Jezusa podaril novo življenje. Ali menite, da ste našli drug evangelij, drugo pot rešitve?

⁷ Vedite, da ni drugega evangelija! Nekaj ljudi je med vami, ki delajo zmedo, ker po svoji volji preobračajo sporočilo o Kristusu.

⁸ Če pa vam tudi angel iz nebes hoče pokazati drugo pot rešitve, ki se razlikuje od evangelija, ki smo vam ga mi oznanili, ga bo zadela Božja kazen.

⁹ Spet vam pravim: če vam kdo oznanja drugačen evangelij od tega, ki ste ga sprejeli, bodi preklet!

¹⁰ Ali poskušam doseči odobravanje ljudi ali Božje odobravanje? Ali se trudim, da bi zadovoljil ljudi? Če bi hotel zadovoljiti ljudi, ne bi mogel biti Kristusov služabnik.

Pavla je Bog poklical

¹¹ Dragi prijatelji, zagotavljam vam, da radostno sporočilo, ki vam ga jaz oznanjam, ne temelji na človeških idejah ali sanjarjenjih.

¹² Moje sporočilo ne prihaja od nikogar drugega kot od samega Kristusa, ki mi je naročil, kaj naj oznanjam. Nihče drug me ni naučil tega.

¹³ Saj veste, kako neusmiljeno sem preganjal kristjane in jih poskušal na vsak način iztrebiti, dokler sem se ravnal po predpisih judovske religije.

¹⁴ Nihče mojih let mi ni bil enak tudi med najbolj gorečimi religioznimi Judi, saj sem izpolnjeval vse zapovedi in predpise tako natančno, kot je bilo le mogoče.

¹⁵ Tedaj pa se je nekaj zgodilo. Bog me je namreč izvolil zase še preden sem se rodil ter mi dal po svoji dobroti in milosti nalogo,

¹⁶ da grem k tistim, ki niso Judje in jim pripovedujem radostno novico o Jezusu, Božjem Sinu. Ko se je vse to zgodilo, se nisem takoj podal na pot, da bi se o tem pogovoril z drugimi.

¹⁷ Nisem odšel v Jeruzalem, da bi se posvetoval s tistimi, ki so bili apostoli pred menoj. Ne, odšel sem v puščave Arabije in se potem vrnil naravnost v Damask.

¹⁸ Minila so še tri leta, preden sem odšel v Jeruzalem, da bi obiskal Petra. Pri njem sem ostal petnajst dni.

¹⁹ Poleg njega sem takrat srečal samo še Jakoba, Gospodovega brata.

²⁰ Vse se je zgodilo prav tako, kot sem navedel in Bog mi je priča, da ne lažem.

²¹ Po obisku v Jeruzalemu sem odšel dalje v Sirijo in Kilikijo.

²² Kristjani v Judeji pa me še vedno niso osebno poznali.

²³ Vedeli so le to, da nekdanji njihov sovražnik oznanja prav tisto vero, ki jo je prej poskušal izkoreniniti.

²⁴ Zaradi mene so slavili Boga.