Djánje 25 - Živa Nova zaveza

Razprava pred Festom

¹ Tri dni po nastopu službe je Fest potoval iz Cezareje v Jeruzalem.

² Tam so prišli k njemu veliki duhovniki in najvplivnejši Judje, da bi znova tožili Pavla.

³ Festa so prosili, naj pokaže dobro voljo tako, da pošlje Pavla v Jeruzalem. Dejansko pa so ga hoteli na poti napasti in ubiti.

⁴ Fest pa je spoznal njihove namere in je ta njihov predlog odklonil: “Pavel bo ostal v Cezareji,” je odločil. “Jaz se bom tudi kmalu spet vrnil.

⁵ Če je Pavel dejansko kaj zakrivil, lahko tisti, ki so pooblaščeni, da kaj povedo v zvezi s to zadevo, prisostvujejo sojenju.”

⁶ Čez kakih osem do deset dni se je Fest vrnil v Cezarejo. Že naslednji dan se je začelo sojenje Pavlu.

⁷ Komaj so ga privedli, so se Judje iz Jeruzalema zbrali okrog njega in ga dolžili za mnoge težke prestopke, ki pa jih niso mogli dokazati.

⁸ Pavel je obtožbe zanikal. “Nisem kriv,” je dejal, “nisem prekršil judovskih zakonov in tudi templja nisem onečastil, pa tudi cesarjevih zakonov nisem prestopil.”

Pavel se sklicuje na cesarja

⁹ Fest je želel narediti uslugo Judom, zato je vprašal Pavla: “Ali se strinjaš s tem, da tvoje sojenje nadaljujemo v Jeruzalemu, kjer bom tudi jaz prisoten?”

¹⁰ “Ne,” je odgovoril Pavel. “Kot rimski državljan se sklicujem na pravico, da se zagovarjam pred samim cesarjem. Dobro veš, da nisem kriv.

¹¹ Če sem storil kaj takega, za kar bi zaslužil smrt, sem pripravljen umreti. Če pa nisem kriv, nimaš niti ti, niti kdo drug, pravice izročiti me tem ljudem, ki me hočejo umoriti. Zahtevam, da cesar v Rimu obravnava mojo zadevo.”

¹² Fest se je posvetoval s svojimi svetovalci in nato odgovoril: “Sklical si se na cesarja, torej te pošljem k cesarju.”

Fest se posvetuje s kraljem Agripo

¹³ Nekaj dni pozneje je prišel kralj Agripa s svojo sestro Berniko v Cezarejo, da bi pozdravil Festa.

¹⁴ Med njunim obiskom se je Fest pogovarjal s kraljem o Pavlu. “Od mojega predhodnika Feliksa,” tako je pojasnil Fest, “sem prevzel jetnika, čigar zadeva še ni rešena.

¹⁵ Kmalu po mojem prihodu v Jeruzalem so prišli k meni veliki duhovniki in judovski voditelji. Zahtevali so, da poskrbim, da bo obsojen na smrt.

¹⁶ Toda jaz sem jim pojasnil, da Rimljani obsodijo človeka šele, ko so ga postavili pred sodnika. Vsekakor mora imeti možnost, da se brani, ko ga soočijo s tožniki.

¹⁷ Ko so prišli sem, sem že za naslednji dan razpisal sodno obravnavo ter sem zahteval, da privedejo jetnika.

¹⁸ Toda kot sem si mislil, mu tožniki niso mogli dokazati nobenega zločina.

¹⁹ Šlo je le za sporna vprašanja njihove religije in za nekega umrlega Jezusa, o katerem je Pavel trdil, da živi.

²⁰ Na te zadeve pa se zelo slabo spoznam, zato sem svetoval Pavlu, da nadaljujemo z obravnavo v Jeruzalemu.

²¹ Pavel pa je zahteval, da ga pošljem v Rim pred cesarja, da bi on odločil o stvari. Zato sem zahteval, naj ga obdržijo v priporu, dokler ga ne pošljem k cesarju.”

²² “Rad bi sam slišal tega moža!” je odvrnil Agripa. “Jutri boš imel za to priliko,” je odgovoril Fest.

²³ Naslednji dan sta Agripa in Bernika v vsem sijaju prišla v sodno dvorano, spremljali pa so ju visoki oficirji in najuglednejši možje iz mesta. Fest je zapovedal, naj pripeljejo Pavla.

²⁴ Potem je Fest spregovoril zbranim: “Kralj Agripa in vsi prisotni,” je dejal, “to je ta mož, ki ga Judje tukaj in tudi v Jeruzalemu želijo kaznovati s smrtjo.

²⁵ Po mojem prepričanju pa on ni storil ničesar, kar bi bilo vredno smrti. Ker pa se je sklical na cesarja, nimam druge izbire, kot da ga pošljem k njemu.

²⁶ Toda kaj naj napišem cesarju? Saj nimam nobene prave obtožbe. Zato sem ga dal privesti pred vse vas, posebno pa predte, kralj Agripa, da bi ga lahko izprašal in mi povedal, kaj naj napišem.

²⁷ Ni preveč pametno pošiljati jetnika cesarju brez kakršnekoli obtožbe!”