2 Korinčanom 2 - Živa Nova zaveza

¹ “Ne,” sem dejal sam sebi, “ne bom storil tega. Ne bom jih razžalostil z novim neprijetnim obiskom.”

² Če vas bom namreč razžalostil, kdo mi bo preostal, da me razveseli razen vas, ki sem vas razžalostil?

³ Zato sem vam napisal prejšnje pismo, da bi lahko vse uredili, preden pridem. Ko bom prišel, se mi ne bo treba žalostiti zaradi tistih, ki naj bi mi napravili največje veselje. Prepričan sem, da je vaša radost tako odvisna od moje, da se tudi vi ne bi mogli veseliti, če jaz ne bi prišel z veseljem.

⁴ Ko bi le vedeli, kako nesrečen sem bil, ko sem vam pisal tisto pismo! Resnično vam povem, da sem ga pisal s težkim srcem in da sem jokal nad njim. Nisem vas hotel raniti, toda moral sem vam pokazati, kako zelo vas ljubim in kako trpim zaradi tega, kar se je dogajalo med vami.

Kazen ne zadostuje – potrebno je odpuščanje

^5-6 Spomnite se, da človek, o katerem sem vam pisal in ki je bil vzrok vsem težavam, ni povzročil bolečine predvsem meni, ampak še bolj vsem vam. Ne bom ga prijel bolj trdo, kot je treba. Dovolj je bil kaznovan s tem, ko ste vsi vi pokazali, da se ne strinjate z njegovim ravnanjem.

⁷ Zdaj pa je prišel čas, da mu odpustimo in ga potolažimo. Sicer lahko postane tako zagrenjen in potrt, da si ne bo nikoli več opomogel.

⁸ Prosim, pokažite mu zdaj, da ga še vedno ljubite.

⁹ S pismom, ki sem vam ga pisal, sem dosegel svoj namen: storili ste po mojih nasvetih in uredili, kar je bilo treba.

¹⁰ Komur vi odpustite, odpustim tudi jaz. Kadar pa sem jaz kaj odpustil (če sem bil sam prizadet), sem to storil s Kristusovo avtoriteto in za vaše dobro.

¹¹ Imamo pa še en razlog, da odpuščamo: če storimo to, nas ne more prekaniti satan, vsi pa vemo, kakšni so njegovi nameni.

¹² Ko sem prišel v Troado, mi je Gospod dal čudovite priložnosti za oznanjevanje evangelija.

¹³ Toda Tit, moj dragi brat, ni prišel in zato nisem mogel biti povsem miren, ker sem razmišljal o tem, kje je in kaj se mu je zgodilo. Zato sem se poslovil od prijateljev ter prepotoval celo Makedonijo, da bi ga našel.

S Kristusom zmagujemo

¹⁴ Bogu gre vsa slava za zmago, ki jo je pridobil Kristus s svojim delom. Zdaj vodi tudi nas s seboj v svojem zmagoslavnem pohodu in vsepovsod, kamor pridemo, pripovedujemo o Gospodu in širimo radostno sporočilo kot prijeten vonj.

¹⁵ Naša življenja imajo prijeten in oživljujoč vonj zaradi tesne povezanosti z Bogom. To je Kristusova dišava v nas, ki jo zaznavajo verni kakor tudi neverni okrog nas.

¹⁶ Za tiste, ki niso rešeni, smo strašen vonj smrti in sodbe, tistim pa, ki poznajo Kristusa, smo dišava, ki prinaša življenje. Kdo izmed nas pa more imeti tako vzvišeno službo, kot je ta?

¹⁷ Samo tisti, ki ga je Bog poslal; tisti, ki mu služi z nerazdeljenim srcem in v moči Kristusovi oznanjuje njegovo besedo. Mi nismo, kakor mnogi pridigarji, ki trgujejo z Božjo besedo in oznanjajo zaradi zaslužka.