Sv. Marko 4 - Življenje z Jezusom

¹ Potem je nekega dne Jezus spet ob Galilejskem jezeru razlagal ljudem svoje sporočilo. Zbrala se je takšna množica, da si je moral poiskati čoln. Nadaljeval je tako, da jim je govoril iz čolna, ki je bil na vodi, poslušalci pa so se drenjali na obali.

² Tokrat jih je nagovoril z različnimi prispodobami.

³ »Pazljivo poslušajte in premislite tole,« je začel. »Ko gre kmet sejat,

⁴ nekaj semena pristane ob poti. Tja priletijo ptice in ga pozobajo.

⁵ Nekaj semena prileti na skalnata tla, kjer zemlje ni veliko in je čisto plitka. Seme takoj požene,

⁶ ko pa začne pripekati sonce, rastlinica ovene, ker nima globokih korenin.

⁷ Nekaj semena pristane tudi v trnju. Trnje ga potem preraste in zaduši, tako da rastlinica ne more dozoreti. To seme ne da nobenega pridelka.

⁸ Nekaj semena pa pristane v dobri zemlji. To požene in zraste in obrodi pridelek, ki je lahko tridesetkrat, šestdesetkrat ali včasih celo stokrat večji od posejanega.

⁹ Res dobro razmislite o tem!« je zaključil Jezus.

¹⁰ Pozneje, ko so bili nekje na samem, so ga njegovi spremljevalci skupaj z dvanajsterico začeli spraševati, zakaj je govoril v prispodobah in kaj naj bi pomenila zgodba o kmetu.

¹¹ »Vam je Bog dal, da ste dojeli njegov skrivnostni načrt, namreč da je že začel vzpostavljati svojo vladavino v svetu,« je rekel Jezus. »Tisti, ki še naprej ostajajo le zunanji opazovalci, pa za to lahko zvejo samo v prispodobah.

¹² Tako se uresničuje svetopisemska napoved: Še in še si razbijajo glavo, pa nikakor ne dojamejo, napenjajo ušesa, pa jim nič ni jasno. Takšni, kot so, se ne morejo odvrniti od svojega grešnega življenja in doseči, da bi jim Bog oprostil.

¹³ Če ne razumete prispodobe s kmetom, ki seje,« je nadaljeval Jezus, »ne boste mogli dojeti nobene druge prispodobe.

¹⁴ Naj vam torej razložim: Kmet predstavlja nekoga, ki razglaša sporočilo o Božji vladavini.

¹⁵ Semena ob poti pomenijo tiste ljudi, ki sicer slišijo dobro novico, a se takoj zraven vmeša satan in povzroči, da jo pozabijo.

¹⁶ Semena na skalnatih tleh predstavljajo tiste, ki slišijo sporočilo in ga takoj navdušeno sprejmejo,

¹⁷ vendar so nezanesljivi kakor rastlinica brez korenine. Takoj ko pride do težav in jih družba začne zatirati, ker govorijo o nastopu Božje vladavine, se jim vse to zdi preveč in odnehajo.

¹⁸ Spet druga semena, ki so posejana med trnjem, pomenijo tiste ljudi, ki slišijo novico o Božji vladavini,

¹⁹ ampak ne pustijo, da bi jim spremenila življenje. Še naprej mislijo samo na vsakodnevne skrbi, kako zaslužiti več denarja in čim bolj uživati. Vse to jih prevara in zaduši Božje sporočilo v njih. Ti ljudje so kakor rastlina, ki ne dozori in ne da pridelka.

²⁰ Semena, ki so posejana v dobro zemljo, pa končno predstavljajo ljudi, ki slišijo sporočilo in se ga zares oklenejo. Ti spremenijo svoje življenje ter začnejo delati to, kar je dobro. Zato so kakor semena, ki obrodijo pridelek, ki je tridesetkrat, šestdesetkrat ali včasih celo stokrat večji od posejanega.«

²¹ Potem je Jezus nadaljeval: »Če v prostor prinesemo prižgano namizno svetilko, je menda ne bomo položili pod kakšno vedro ali skrili pod posteljo, ampak jo bomo postavili na sredo sobe, ali ne?

²² Vse, kar je zdaj prikrito in nejasno, bo ob svojem času postalo razumljivo. Vse skrivnosti se bodo razkrile.

²³ Dobro razmislite o tem!«

²⁴ Potem je Jezus rekel: »Bodite zelo pozorni na vse to, kar vam razglašam. Bog bo za vas uporabil vaša merila. Kolikor bolj pazljivo boste poslušali, toliko več boste razumeli. Pravzaprav vam bo Bog podaril še več kot toliko.

²⁵ Kdor ima, bo dobil še več. Kdor pa nima, bo izgubil še to, kar ima.«

²⁶ Potem je Jezus nadaljeval s prispodobami: »Z Božjo vladavino se dogaja podobno kot v temle primeru: Kmet poseje seme na svojem polju

²⁷ in potem mirno nadaljuje vsakdanje življenje. Semena vzklijejo in začnejo rasti, kljub temu, da kmet ne razume, kako to poteka.

²⁸ Polje obrodi samo od sebe: najprej zrastejo bilke, potem klasi in nazadnje se klasi napolnijo z zrnjem.

²⁹ Ko pa je žito zrelo, kmet takoj pošlje svoje delavce, naj poberejo pridelek, ker je napočil čas za žetev.

³⁰ S čim lahko primerjamo Božjo vladavino?« je še nadaljeval. »S kakšno prispodobo naj vam jo predstavim?

³¹ Je kot seme gorčičnega grma, najmanjše od vseh na svetu. Ampak ko ga poseješ,

³² zraste v največjo rastlino na vrtu in požene tako velike veje, da lahko v njihovi senci varno počivajo ptice.«

³³ Jezus je ljudem razglašal sporočilo o Božji vladavini z mnogimi takšnimi prispodobami – pač v skladu s tem, kolikor so lahko dojeli.

³⁴ V javnosti je Jezus govoril samo v prispodobah, ko pa je bil sam z učenci, jim je vse razložil.

³⁵ Isti dan zvečer je Jezus rekel svojim učencem: »Odplujmo čez, na drugo stran jezera.«

³⁶ Učenci so poslali ljudi domov in se pridružili Jezusu v čolnu. Z njimi je odplulo še nekaj drugih čolnov.

³⁷ Potem pa se je razbesnel hud vihar. Veter je bil tako močen, da so valovi začeli zalivati čoln, ki je bil vedno bolj poln vode.

³⁸ Jezus pa je ležal na blazini na zadnjem delu čolna in spal. »Gospod učitelj!« so učenci budili Jezusa. »Vas nič ne skrbi, da se potapljamo!?«

³⁹ Jezus je vstal. »Tiho! Mir!« je strogo ukazal vetru in razburkanemu jezeru. Veter je ponehal in voda se je umirila – nastalo je popolno zatišje.

⁴⁰ »Kaj se bojite?« je rekel učencem. »Ali mi še vedno ne zaupate?«

⁴¹ Njih pa je zgrabila groza. »Kdo je ta Jezus?« so si šepetali. »Celo veter in jezero ga ubogata!«