Sv. Lukež 24 - Življenje z Jezusom

Vrnitev v življenje

¹ V nedeljo zgodaj zjutraj so ženske odšle na grob s pripravljenimi dišavami.

² Odkrile so, da je nekdo odvalil kamen, ki je zapiral vhod v grobnico.

³ Stopile so vanjo in ugotovile, da je truplo Gospoda Jezusa izginilo.

⁴ Bile so zbegane in so razmišljale, kaj naj storijo. Tedaj sta se prednje postavila dva moža. Njuna obleka se je bleščala.

⁵ Od strahu so povesile pogled k tlom. »Živega ne boste našle pri mrtvih!« sta spregovorila.

⁶ »Tukaj ga ni. Bog ga je oživil. Spomnite se, kaj vam je govoril še v Galileji:

⁷ ›Sinu človekovemu je usojeno, da bo prišel v roke zlih ljudi. Križali ga bodo, tretji dan zatem pa bo oživel.‹«

⁸ Takoj so se spomnile Jezusovih besed

⁹ in se odpravile od grobnice, da bi vse to povedale enajsterici odposlancev in vsem ostalim.

¹⁰ Te ženske so bile: Magdalčanka Marija, Ivana, Jakobova mati Marija in še nekatere druge. Ko so odposlanci slišali, kaj govorijo,

¹¹ se jim je vse skupaj zdelo privlečeno za lase. Niso jim verjeli,

¹² vendar je Peter vseeno stekel h grobnici. Ko je pogledal vanjo, je videl samo povoje. Začuden je odšel in premišljeval, kaj se je zgodilo.

¹³ Dva Jezusova učenca sta se tisti dan odpravila v vas Emavs, ki leži kakih enajst kilometrov od Jeruzalema.

¹⁴ Med potjo sta skupaj premlevala vse te dogodke.

¹⁵ Med njunim zavzetim pogovorom se jima je pridružil Jezus,

¹⁶ toda nekaj je zadrževalo njun pogled, da ga nista prepoznala.

¹⁷ »Kaj pa tako vneto razpravljata med potjo?« ju je vprašal. Ustavila sta se in ga obupano pogledala.

¹⁸ »Vi,« je spregovoril eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, »ste verjetno edini obiskovalec Jeruzalema, ki ne ve, kaj se je tam dogajalo zadnje dni.«

¹⁹ »Kaj neki?« je zanimalo Jezusa. »To v zvezi z Jezusom iz Nazareta,« sta rekla. »Ta človek je bil velik prerok. Bog je potrjeval njegov nauk s čudeži in ljudje so to sprevideli.

²⁰ Naši glavni duhovniki in voditelji pa so ga obsodili na smrt ter dosegli, da je bil križan.

²¹ Mi pa smo že mislili, da je on obljubljeni osvoboditelj Izraela. To se je zgodilo predvčerajšnjim,

²² danes pa smo vsi iz sebe zaradi naslednjega. Nekaj žensk iz naše skupine je ob zori odšlo na grob.

²³ Odkrile so, da je njegovo truplo izginilo, nato pa – tako pravijo – so imele videnje angelov, ki so rekli, da živi.

²⁴ Potem so odšli na grob še nekateri iz naše skupine. Tako je, kot so povedale: Jezusovega trupla ni več.«

²⁵ »Kako vam ne gre v glavo!?« je odvrnil Jezus. »Kako počasi dojemate vse, kar so napovedali preroki. Preprosto jim ne verjamete.

²⁶ Mesiju je bilo vendar usojeno, da ga bo najprej doletelo vse to trpljenje in bo šele nato deležen časti, ki mu gre.«

²⁷ Nato je šel Jezus skozi Sveto pismo, od Mojzesa do zadnjih preroških knjig, in jima kazal, kako ga napovedujejo vsi ti spisi.

²⁸ Prišli so blizu vasi, kamor so bili namenjeni. Jezus se je delal, kakor da namerava nadaljevati pot.

²⁹ »Prenočite lahko pri naju,« sta ga na vso silo prepričevala učenca. »Saj je že večer, dneva je konec.« In privolil je, da bo prenočil pri njiju.

³⁰ Ko so v hiši skupaj sedli za mizo, je Jezus vzel kruh, izrekel zahvalo, ga razlomil in jima ga začel deliti.

³¹ Tedaj se je učencema zbistril pogled in sta ga prepoznala. On pa je izginil.

³² »Res, kako je vse gorelo v nama,« sta rekla, »ko je med potjo govoril in razlagal Sveto pismo.«

³³ Takoj sta se odpravila nazaj v Jeruzalem. Tam so bili že vsi zbrani: enajsterica skupaj z drugimi učenci.

³⁴ »Gospod se je res vrnil v življenje,« so jima rekli. »Simon Peter ga je videl.«

³⁵ Onadva pa sta jim povedala o svoji poti v Emavs in kako sta ga prepoznala, ko je lomil kruh.

³⁶ Tedaj se je med njimi pojavil Jezus. »Božji mir z vami!« jih je pozdravil.

³⁷ Vsi zgroženi in prestrašeni so mislili, da je prikazen.

³⁸ »Čemu ta preplah?« je rekel Jezus. »In zakaj se vam oglašajo dvomi?

³⁹ Poglejte moje roke in moje noge: jaz sem, prav jaz. Dotaknite se me. Prikazen nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.«

⁴⁰ Pokazal jim je roke in noge,

⁴¹ oni pa od veselja še kar niso mogli verjeti. Bili so čisto iz sebe od začudenja. »Imate kakšno jed?« jih je vprašal.

⁴² Ponudili so mu kos pečene ribe

⁴³ in gledali, kako jo je pojedel.

⁴⁴ Nato je spregovoril: »Še ko smo bili skupaj, sem vam povedal, da se mora izpolniti vse, kar piše o meni v Mojzesovih knjigah, pri prerokih in v Psalmih.«

⁴⁵ Odprl jim je oči in začeli so dojemati Sveto pismo.

⁴⁶ »Vidite, kaj piše,« je nadaljeval. »Mesija bo pretrpel smrt, tretji dan po smrti pa se bo vrnil v življenje.

^47-48 Piše pa tudi naslednje: zaradi njega bodo vsem ljudem na svetu razglasili, naj spremenijo svoje življenje, da jim bo Bog odpustil grehe. Torej: vi ste očividci in priče vsega tega. Z razglašanjem morate začeti tukaj v Jeruzalemu.

⁴⁹ Toda najprej vam bom jaz poslal to, kar je obljubil moj Oče. Počakajte tukaj v mestu, dokler se ne opremite z Božjo močjo.«

⁵⁰ Potem jih je odpeljal ven iz mesta v vas Betanijo. Tam je dvignil roke, da bi jih blagoslovil.

⁵¹ Med izrekanjem blagoslova jih je zapustil in se dvignil v nebesa.

⁵² Učenci so popadali na tla in ga počastili. Nato so se polni veselja vrnili v Jeruzalem.

⁵³ Ves čas so bili v templju in slavili Boga.