Sv. Lukež 2 - Življenje z Jezusom

Rojstvo

¹ V tistem času je cesar Avgust izdal odlok, naj se po vsem rimskem cesarstvu prvikrat izvede davčni popis prebivalstva.

² To se je zgodilo, ko je v provinci Siriji vladal cesarjev namestnik Kvirinij.

³ Vsak se je moral odpraviti v svoje mesto, da bi se tam popisal.

⁴ Ker je bil Jožef Davidov potomec, je tako tudi on odšel iz Galileje v Judejo: iz Nazareta je odšel v Betlehem, rojstni kraj kralja Davida.

⁵ Popisat se je šel skupaj s svojo zaročenko Marijo, ki je bila noseča.

⁶ Bila sta v Betlehemu, ko je napočil čas njenega poroda.

⁷ Rodila je dečka – bil je prvi sin. Ker v prenočišču zanju ni bilo prostora, ga je skrbno povila v plenice in mu pripravila ležišče kar pri živini, v jaslih.

⁸ Na bližnjih poljih je nekaj pastirjev prenočevalo na prostem; ponoči so pazili na svojo čredo.

⁹ Nenadoma je prednje stopil Božji angel in povsod okrog je zasijala bleščeča svetloba Božje navzočnosti. Zelo so se prestrašili.

¹⁰ Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Nasprotno: prinašam vam dobro novico, novico o dogodku, ki bo silno razveselil vse Izraelce.

¹¹ Danes se vam je v mestu kralja Davida rodil rešitelj. On je obljubljeni Mesija in Gospod!

¹² Takole ga boste našli: skrbno povit dojenček, položen v jasli.«

¹³ Naenkrat so se poleg njega pojavile čete angelov, ki so glasno vzklikale:

¹⁴ »Slava Bogu v nebesih in mir na zemlji, mir ljudem, ki jih ima rad!«

¹⁵ Potem so se angeli vrnili v nebesa, pastirji pa so se začeli pogovarjati: »No, pojdimo do Betlehema in si oglejmo, kaj se je zgodilo in kaj nam je sporočil Bog.«

¹⁶ Brž so odšli in kmalu našli Marijo in Jožefa ter dojenčka, položenega v jasli.

¹⁷ Ko so to videli, so povedali, kaj jim je Bog rekel o tem otroku.

¹⁸ Pripoved pastirjev je presenetila vse, ki so jo slišali,

¹⁹ Marija pa si je te stvari dobro zapomnila in jih v sebi še in še premlevala.

²⁰ Pastirji so se vrnili k svojim čredam ter slavili Boga in se mu zahvaljevali za vse, kar so videli in slišali. Vse je bilo namreč prav tako, kakor jim je povedal.

²¹ Preteklo je osem dni in dečka so z obredom obreze sprejeli med Božje ljudstvo. Dali so mu ime Jezus, kakor je naročil angel, preden je bil otrok spočet.

²² Preteklo je obdobje poporodnega obrednega očiščevanja, kot ga je predvideval Mojzesov zakonik. Otroka so prinesli v Jeruzalem, v tempelj, in ga posvetili Bogu.

²³ V zakoniku namreč piše: »Vsakega prvega sina, ki se rodi v družini, je treba posvetiti Bogu.«

²⁴ Obenem so opravili žrtvovanje, ki ga zakonik predpisuje za konec očiščevalnega obdobja: darovati je bilo treba dve grlici ali dva mlada goloba.

²⁵ Prav takrat je bil v Jeruzalemu mož z imenom Simeon. Živel je v pravem odnosu do Boga in mu bil zares predan. Z zaupanjem je pričakoval, da bo Bog rešil Izraelce. Navdajal ga je Sveti Duh:

²⁶ razodel mu je, da ne bo umrl, dokler ne bo na lastne oči videl Mesija, ki ga pošilja Bog.

²⁷ Ko sta Jožef in Marija prinesla Jezusa v tempelj, da bi opravila, kar naroča zakonik, je Sveti Duh spodbudil Simeona, naj pride tja.

²⁸ Simeon je vzel Jezusa v naročje in začel slaviti Boga:

²⁹ »Gospodar, zdaj je moja služba končana, zdaj lahko umrem v miru, kakor si mi obljubil.

³⁰ Da, na lastne oči gledam rešitelja,

³¹ ki ga pošiljaš za vse ljudi na zemlji.

³² Kakor luč bo razsvetlil narode, ki te ne poznajo, in proslavil Izraelce, tvoje ljudstvo.«

³³ Starša sta začudeno poslušala vse te besede o Jezusu.

³⁴ Simeon ju je blagoslovil in rekel materi: »Pazi, Marija, tvojemu otroku je Bog določil posebno vlogo: zaradi njega se bodo mnogi Izraelci spotaknili in padli, mnogi pa se bodo dvignili in vstali. Postavil ga je za razločevalno znamenje,

³⁵ ki bo pokazalo, kaj je zares v ljudeh. In kakor sablja bo presekal tudi tvoje življenje.«

³⁶ V templju je bila tudi prerokinja Ana. Pripadala je Aserjevemu rodu in njenemu očetu je bilo ime Fanuél. Bila je že zelo v letih. V mladosti je bila poročena, po samo sedmih letih

³⁷ pa ji je mož umrl in kot vdova je dočakala štiriinosemdeset let. Neprestano je bila v templju, neprenehoma je služila Bogu s postom in z molitvijo.

³⁸ Prav takrat je prišla tja in tudi ona slavila Boga. O tem otroku je pripovedovala vsem, ki so pričakovali, da bo Bog osvobodil Jeruzalem.

³⁹ Opravili so vse, kar je bilo predpisano v Božjem zakoniku, in se vrnili domov v svoje mesto Nazaret v Galileji.

⁴⁰ In otrok je rastel. Bog ga je napolnjeval z modrostjo in ga krepil; bil mu je nadvse naklonjen.

⁴¹ Jezusova starša sta vsako leto hodila v Jeruzalem praznovat pasho.

⁴² Ko je imel dvanajst let, so kakor po navadi skupaj odšli tja.

⁴³ Po končanem praznovanju so se napotili domov, Jezus pa je ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegova starša to opazila.

⁴⁴ Mislila sta, da je odšel z drugimi sopotniki. Ko pa sta bila že en dan na poti, sta začela pri vseh sorodnikih in znancih spraševati, kje je.

⁴⁵ Ker ga nista našla, sta se vrnila v Jeruzalem in ga povsod iskala.

⁴⁶ Po treh dneh sta ga našla v templju: sedel je med učitelji, jih poslušal in jim postavljal vprašanja.

⁴⁷ Kdor koli ga je slišal, se kar ni mogel načuditi temu, kako je razumel stvari in kako dobro je govoril.

⁴⁸ Njegova starša sta bila vsa iz sebe, ko sta ga zagledala. »Fant, kaj si nama naredil?« je rekla mati. »Z očetom sva te vsa zaskrbljena iskala!«

⁴⁹ »Kako to, da sta me iskala?« je odvrnil Jezus. »Ali nista vedela, da moram biti pri svojem Očetu?«

⁵⁰ Vendar onadva tega odgovora nista razumela.

⁵¹ Potem je šel z njima nazaj v Nazaret in bil ubogljiv. Njegova mati pa si je vse dobro zapomnila in o tem premišljevala.

⁵² Jezus je odraščal in z njim je rasla njegova modrost. Vedno bolj je bilo očitno, da mu je Bog naklonjen, in vsi so ga imeli radi.