Sv. Lukež 19 - Življenje z Jezusom

¹ Jezus je nadaljeval pot do Jerihe in šel skozi mesto.

² Tam je živel neki Zahej, glavni davčni izterjevalec in zato precej premožen.

³ Nujno je hotel videti, kdo je ta Jezus, vendar zaradi gneče ni mogel, ker je bil nizke rasti.

⁴ Zato je stekel naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, ko bo šel mimo.

⁵ Jezus je prišel tja in pogledal Zaheja. »Zahej, prosim, hitro pridite dol,« mu je rekel. »Danes bi bil rad vaš gost.«

⁶ Zahej je hitro splezal z drevesa in ga z veseljem sprejel v svojo hišo.

⁷ Ljudje so se zgražali, češ, kako je mogoče, da je šel prenočit k takšnemu brezbožnežu.

⁸ Zahej pa je stopil pred Jezusa in spregovoril: »Poslušajte, Gospod. Polovico svojega premoženja bom razdelil med revne. In če sem od koga izsilil preveč denarja, mu bom povrnil štirikrat toliko.«

⁹ Jezus je na to odvrnil: »Danes je Bog rešil to družino, kajti tudi Zahej je potomec očaka Abrahama.

¹⁰ Sin človekov je namreč tukaj zato, da bi poiskal in rešil takšne izgubljene ljudi.«

¹¹ Jeruzalem ni bil več daleč in mnogi Jezusovi poslušalci so mislili, da bo zdaj zdaj nastopila Božja vladavina. Zato jim je povedal naslednjo zgodbo:

¹² »Neki plemič se je odpravljal na pot v daljno mesto. Tam naj bi bil okronan in se potem vrnil kot kralj.

¹³ Sklical je svojih deset sužnjev in vsakemu dal funt srebrnikov. ›Poslujte s tem, dokler se ne vrnem,‹ jim je naročil.

¹⁴ Prebivalci njegove dežele pa so poslali za njim delegacijo s sporočilom: ›Tega nočemo za kralja.‹

¹⁵ Mož je vseeno prejel kraljevsko oblast in se vrnil. Dal je poklicati svoje sužnje, da bi ugotovil, kako so poslovali.

¹⁶ ›Vaše veličanstvo,‹ je rekel prvi, ›funt srebrnikov je prinesel deset funtov čistega dobička.‹

¹⁷ ›Čestitam!‹ je odgovoril kralj, ›dober služabnik si. Ker ti lahko zaupam v malenkostih, boš zdaj postal upravitelj desetih mest.‹

¹⁸ Nato je pristopil drugi suženj in poročal: ›Veličanstvo, vaš funt srebra je navrgel pet funtov dobička.‹

¹⁹ Kralj je odvrnil: ›Lepo. Tudi ti boš upravljal pet mest.‹

²⁰ Nato je prišel tretji suženj. ›Vaše veličanstvo,‹ je začel, ›glejte, prinašam vaš funt. Zavil sem ga v robec in ga spravil.

²¹ Bal sem se vas, ker sem vedel, kako zahtevni ste. Dvigniti hočete denar, ki ga niste položili, in radi bi žetev na polju, kjer niste ničesar posejali.‹

²² ›Ti lenuh,‹ je odvrnil kralj, ›tvoje lastne besede te obsojajo! Tako? Praviš, da sem brezobziren in da dvigujem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal?

²³ Zakaj torej nisi nesel denarja v banko, da bi jaz potem dobil vsaj obresti?‹

²⁴ Tedaj se je kralj obrnil k služabnikom: ›Vzemite mu funt in ga dajte tistemu, ki jih ima deset.‹

²⁵ ›Veličanstvo,‹ so odvrnili, ›saj jih ima vendar že deset.‹

²⁶ ›Točno tako!‹ je rekel kralj. ›Kdor ima, mu bom dal še več, in kdor nima, mu bom vzel vse!

²⁷ Glede mojih sovražnikov, ki niso hoteli, da bi bil njihov kralj, pa takole: polovite jih in jih tukaj pred mojimi očmi pokončajte.‹«

V Božjem mestu

²⁸ Jezus je povedal te stvari in se pred vsemi odpravil gor proti Jeruzalemu.

²⁹ Ko je prišel blizu dveh vasi pri Oljski gori, ki se imenujeta Bétfaga in Betanija, je dvema učencema naročil:

³⁰ »Pojdita v vas tamle naprej. Pri prvih hišah bo stal privezan osliček, na katerem še nikoli ni nihče jezdil. Odvežita ga in pripeljita.

³¹ Če bi kdo vprašal, kaj počneta, povejta, da ga potrebuje Gospod.«

³² Učenca sta odšla in našla vse tako, kakor jima je povedal.

³³ »Kaj pa počneta,« so rekli lastniki oslička, ko sta ga začela odvezovati.

³⁴ »Potrebuje ga Gospod,« sta povedala učenca

³⁵ in odpeljala oslička k Jezusu. Nato sta osličkov hrbet pregrnila s svojimi oblačili in nanj posadila Jezusa.

³⁶ Ko je zajahal, so drugi začeli pogrinjati oblačila na pot pred njim.

³⁷ Približal se je pobočju Oljske gore. Vsa množica učencev je začela slaviti Boga. Na ves glas so se zahvaljevali za mnoge čudeže, ki so jim bili priča:

³⁸ »Slava tebi, ki prihajaš, o kralj z Božjo oblastjo! V nebesih vlada mir, Božji sijaj na nebu.«

³⁹ Med navzočimi je bilo tudi nekaj farizejev. »Učitelj, obrzdajte svoje učence,« so mu rekli.

⁴⁰ »Poslušajte,« je odvrnil Jezus, »če bodo utihnili tile, bodo začeli vpiti kamni.«

⁴¹ Jezus se je naposled približal prestolnici. Ko jo je zagledal, je zajokal.

⁴² »Ko bi le tudi ti danes spoznala, kaj se dogaja – kaj ti prinaša mir in blaginjo! Vendar ne, tega sploh ne vidiš!

⁴³ Zato prihaja čas, ko ti bodo sovražniki povsod naokrog zgradili bojne nasipe. Obkolili te bodo z vseh strani in te stisnili v obroč.

⁴⁴ Zravnali te bodo z zemljo in iztrebili tvoje ljudstvo. Kamen ne bo ostal na kamnu! – Ker ne razumeš, da je nastopil odločilni trenutek.«

⁴⁵ Jezus je stopil v tempelj in najprej napodil vse prodajalce.

⁴⁶ »Takole piše v Svetem pismu: Moj tempelj naj bo dom molitve,« jim je rekel. »Vi pa ste ga spremenili v roparsko shajališče.«

⁴⁷ Nato je Jezus vsak dan na tempeljskem dvorišču razlagal svoj nauk. Glavni duhovniki in pravni izvedenci ter drugi vplivni ljudje so si zelo prizadevali, da bi ga odstranili.

⁴⁸ Toda množica ljudi je hotela ujeti vsako njegovo besedo, zato mu niso mogli ničesar.