Sv. Lukež 16 - Življenje z Jezusom

Napotki

¹ Jezus je spregovoril svojim učencem: »Neki bogataš je imel upravitelja, ki so ga zatožili, da mu zapravlja premoženje.

² Dal ga je poklicati predse. ›Kaj se to pravi?‹ mu je rekel. ›Odpuščen si. Napravi obračun svojega dela.‹

³ Ta je odšel in razmišljal sam pri sebi: ›Moj gospodar me meče iz službe. Kaj naj storim? Nesposoben sem za težaško delo, prosjačiti pa me je sram.

⁴ Že vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje radi sprejeli k sebi domov, ko bom odpuščen.‹

⁵ Enega za drugim je poklical vse, ki so gospodarju kaj dolgovali. ›Koliko dolgujete?‹ je vprašal prvega.

⁶ ›Štirideset hektolitrov olja.‹ ›Tukaj je vaša zadolžnica, usedite se in hitro napišite: dvajset,‹ je rekel upravitelj.

⁷ ›In koliko dolgujete vi?‹ je nato vprašal drugega. ›Štirideset ton žita.‹ ›Tukajle je zadolžnica. Napišiva: dvaintrideset,‹ je rekel upravitelj.«

⁸ In Jezus je pohvalil pametno ravnanje tega goljufa: »Poglejte, kako se posvetni ljudje med sabo bolje znajdejo od vernih.

⁹ Vam, mojim učencem, bi rad dopovedal tole: denar je zlo, vendar si z njim lahko pridobite prijatelje. Tako ravnajte in ko bo denar propadel, boste sprejeti v večno domovanje.

¹⁰ Če ste zanesljivi v ravnanju z malenkostmi, ste gotovo zanesljivi tudi v večjih stvareh. Enako je z nezanesljivostjo.

¹¹ Če se na vas ne da zanesti glede umazanega denarja, vam nihče ne bo zaupal pravega bogastva.

¹² In če s tujimi stvarmi ravnate neodgovorno, zakaj naj bi sploh dobili kaj, kar bo vaše?

¹³ Suženj ne more zvesto služiti dvema gospodarjema hkrati. V takem primeru enega prezira, drugega pa ceni, ali pa se posveča prvemu in zavrača drugega. Ne morete biti predani Bogu in hkrati denarju.«

¹⁴ Vse to so poslušali farizeji. Mahnjeni na denar, kot so bili, so se mu prizanesljivo posmihali.

¹⁵ Jezus se je odzval: »Vi, farizeji, pred ljudmi vedno nastopate kot zvesti Božji služabniki. Vendar Bog vidi, kakšni ste v resnici. In kar ljudje tako poveličujejo, se njemu gnusi.

¹⁶ Obdobje Mojzesovega zakonika in prerokov se je zaključilo z nastopom Janeza Krščevalca. Tedaj se je začela razglašati vesela novica o Božji vladavini, vi vsi pa jo hočete na silo zaustaviti.

¹⁷ Vendar je res, da bi lažje propadlo vse vesolje, kakor da bi najmanjša črkica v zakoniku izgubila svojo veljavo.

¹⁸ K Božji zvestobi spada tudi to: če se kdo loči od svoje žene in se poroči z drugo, je kriv prešuštva. Enako tudi tisti, ki se poroči z ločeno žensko.

¹⁹ Poslušajte tole: Bil je neki bogataš, ki se je oblačil kraljevsko in vsak dan prirejal sijajne pojedine.

²⁰ Pred vhod njegove hiše so vrgli nekega berača Lazarja. Vse telo je imel pokrito z izpuščaji.

²¹ Hrepenel je po vsaj kakšnem ostanku z bogataševe mize. Namesto tega je moral trpeti potepuške pse, ki so neprestano prihajali lizat njegove izpuščaje.

²² Potem je Lazar umrl. Angeli so ga odnesli v naročje očaka Abrahama. Umrl je tudi bogataš in bil pokopan.

²³ V svetu mrtvih so ga pričakale strašanske muke. Ozrl se je navzgor in od daleč zagledal Abrahama. V njegovem naročju je počival Lazar.

²⁴ ›Oče Abraham,‹ je zaklical, ›usmili se me! Obupno se mučim v teh plamenih, prosim, pošlji Lazarja, naj pomoči samo konec svojega prsta v vodo in mi vsaj malo ohladi jezik.‹

²⁵ ›Otrok moj,‹ je odvrnil Abraham, ›pomisli, da si v življenju dobil vse dobrote, Lazar pa samo trpljenje. Zato je zdaj Lazar potolažen, tebi pa je hudo.

²⁶ Poleg tega med nami zeva gromozansko brezno. Nihče ne more od nas k vam ali od vas k nam.‹

²⁷ ›Oče,‹ je nadaljeval bogataš, ›potem pa te prosim, da ga vsaj pošlješ k moji družini.

²⁸ Imam pet bratov, naj jim pove, kako je tukaj, da ne bodo tudi oni končali v teh groznih mukah.‹

²⁹ ›Saj imajo Mojzesove in preroške knjige,‹ mu je odvrnil Abraham, ›njim naj prisluhnejo.‹

³⁰ ›Ne, oče Abraham. Če bo k njim prišel kdo od mrtvih, bodo spremenili svoje življenje,‹ je vztrajal bogataš.

³¹ ›Če ne poslušajo ne Mojzesa ne prerokov,‹ je odvrnil Abraham, ›jih tudi nekdo, ki se je vrnil od mrtvih, ne bo prepričal.‹«