Djánje 28 - Življenje z Jezusom

¹ Potem ko smo bili že na varnem, smo ugotovili, da smo na otoku Malti.

² Preprosti domačini, ki so tam živeli, so nas presenetili s svojo prijaznostjo. Ker je začelo deževati in je bilo hladno, so za nas zakurili ogenj in nas povabili zraven.

³ Tudi Pavel je nabral polno naročje dračja in ga začel metati na ogenj. Tedaj pa je iz njega prilezla kača, ker jo je toplota prepodila. Pičila je Pavla in se mu obesila na roko.

⁴ »Ta človek je gotovo morilec,« so si rekli domačini, ko so videli, kako Pavlu z roke visi kača. »Pravkar se je rešil iz morja, vendar mu boginja pravice ne pusti živeti.«

⁵ Pavel pa je kačo samo stresel v ogenj in zgodilo se mu ni nič hudega.

⁶ Domačini so mislili, da bo otekel, ali da se bo naenkrat zgrudil mrtev. Dolgo časa so čakali in gledali vanj, vendar se ni zgodilo nič. Potem so se premislili in si rekli: »Gotovo je kdo od bogov.«

⁷ Blizu tistega kraja je bilo posestvo, ki je pripadalo rimskemu uradniku Públiju, glavnemu upravitelju otoka. Tudi ta nas je ljubeznivo sprejel in nas tri dni gostil pri sebi.

⁸ Njegov oče pa je bil bolan in je ležal v postelji. Mučila sta ga vnetje črevesja in vročina. Pavel ga je obiskal v njegovi sobi. V molitvi je nanj položil roke in ga ozdravil.

⁹ Za ta dogodek so zvedeli tudi drugi bolniki na otoku; prišli so k Pavlu in ozdravil je še njih.

¹⁰ Ti so nas potem obsuli z darili. Pozneje, ko smo odhajali z otoka, so nas tudi dobro oskrbeli z vsem, kar smo potrebovali.

¹¹ Na Malti smo bili skupaj tri mesece. Potem smo odpluli z ladjo, ki je prezimila na otoku, prihajala pa je iz Aleksandrije. Spredaj je imela izrezljano zaščitno znamenje božanskih dvojčkov, Kastorja in Poluksa.

¹² Prispeli smo v mesto Sirakúze in tam ostali tri dni.

¹³ Potem smo odpluli naprej in pristali v mestu Régium. Naslednji dan je zapihal južni veter, zato smo do pristanišča Putéoli potrebovali samo dva dni.

¹⁴ Tam smo srečali nekaj kristjanov, ki so nas povabili, naj za teden dni ostanemo pri njih. Nato smo po kopnem napravili še zadnji del poti proti Rimu.

¹⁵ Tamkajšnji kristjani so slišali, da prihajamo, zato so nam prišli naproti. Nekateri so nas pričakali že v Ápijevem trgu, drugi pa malo naprej pri Treh Tavernah. Ko jih je videl, je Pavlu močno zrasel pogum, in zahvalil se je Bogu.

¹⁶ Ko smo prišli v Rim, so Pavlu dovolili, da je bival v hišnem priporu. Stanovanje si je lahko poiskal sam in za stražo so mu dali samo enega vojaka.

¹⁷ Tri dni po prihodu v Rim je Pavel k sebi povabil tamkajšnje judovske voditelje. Ko so se sestali pri njem, jih je nagovoril takole: Dragi rojaki! V Jeruzalemu so me aretirali in me izročili rimski oblasti, čeprav nisem storil prav ničesar proti našemu ljudstvu. Nikoli nisem nasprotoval navadam, ki smo jih dobili od prednikov.

¹⁸ Rimljani so me nato zaslišali in me hoteli izpustiti, ker niso našli nobene podlage za to, da bi bil obsojen na smrt.

¹⁹ Toda Judi so temu vztrajno nasprotovali, zato mi ni preostalo drugega, kot da zahtevam sodno obravnavo pred cesarjem. S tem pa nikakor nočem nastopati proti našemu ljudstvu.

²⁰ K sebi sem vas povabil, ker bi vam rad to pojasnil. Dejansko sem v te lisice vklenjen zato, ker razglašam, da se je zdaj uresničilo veliko pričakovanje našega naroda!

²¹ »Iz Judeje nam niso glede vas poslali nobenega pisma,« so odgovorili voditelji. »Prav tako nas ni obiskal nihče, ki bi govoril kaj slabega v zvezi z vami.

²² Zelo nas zanimajo vaša stališča. Vemo samo to, da to novo gibanje, ki mu pripadate, povsod vzbuja odpor in obsodbe.«

²³ Tako so se dogovorili za določen dan, in takrat je prišlo na obisk k Pavlu še več Judov. Ves dan jim je z vso gotovostjo dokazoval, da je Bog že začel svojo vladavino. S pomočjo Mojzesovega zakonika in preroških spisov jih je prepričeval, da je Jezus Mesija.

²⁴ Nekateri od njih so bili odprti za to, kar je govoril, drugi pa so ostali skeptični.

²⁵ Niso in niso mogli doseči soglasja, zato so se začeli razhajati po domovih. Pavel pa je končal s tem opozorilom: Kako lepo je Sveti Duh vse to napovedal! Prerok Izaija je namreč rekel vašim prednikom:

²⁶ Pojdi, povej tem ljudem: Še in še boste napenjali ušesa, pa vam nič ne bo jasno, razbijali si boste glavo, pa nikakor ne boste dojeli.

²⁷ Ti ljudje so se čisto poneumili! Mašijo si ušesa in zatiskajo si oči. Zato ne dojamejo, ne sprevidijo in ne slišijo; zato se nočejo vrniti k meni in mi ne pustijo, da bi jih ozdravil.

²⁸ Judi, naj vam povem še tole: Bog je zdaj začel reševati druge narode. Za razliko od vas bodo pogani njegovo sporočilo sprejeli!

³⁰ Pavel je v svojem najetem stanovanju ostal še celi dve leti. Sprejemal je lahko vse, ki so ga hoteli obiskati.

³¹ Pogumno je razlagal nauk o Jezusu in pri tem ga ni nihče niti najmanj oviral. Razglašal je, da je nastopila Božja vladavina in da je Jezus res Mesija, obljubljeni osvoboditelj in Vladar.