Sodniki 5 - Slovenski standardni prevod

Debórina pesem

¹ Tisti dan sta zapela Debóra in Abinóamov sin Barák ter rekla:

² Knezi so bili vodje v Izraelu, ljudstvo jim je voljno sledilo: slavite Gospoda!

³ Poslušajte kralji, prisluhnite veljaki, Gospodu hočem zapeti, prepevati Gospodu, Izraelovemu Bogu.

⁴ Gospod, ko si šel iz Seírja, prihajal z edómske poljane, se je zemlja tresla, nebo je močno rosilo, iz oblakov je lilo med gromom.

⁵ Gore so trepetale pred Gospodom, Gospodom s Sinaja, Izraelovim Bogom.

⁶ V dnevih Anátovega sina Šamgárja, v dnevih Jaéle so ceste samevale; in ti, ki so hodili po stezah, so stopali po stranskih poteh.

⁷ Izumrli so veljaki v Izraelu, izumrli, dokler nisem vstala jaz, Debóra, se vzdignila jaz, mati v Izraelu.

⁸ Hlastali so za tujimi bogovi, kakor po ječmenovih hlebih; ščita in kopja pa ni bilo videti, med štirideset tisoči v Izraelu.

⁹ Moje srce je z izraelskimi knezi; o, prostovoljci med ljudstvom, slavite Gospoda!

¹⁰ Vi, ki jezdite na belih oslicah, vi, ki sedite na sodniških stolih, vi, ki hodite po poti: vriskajte!

¹¹ Močneje od glasu pastirjev pri napajališčih naj se opeva Gospodova zmaga; zmaga njegovih veljakov v Izraelu. Tedaj je Gospodovo ljudstvo šlo dol k vratom.

¹² Prebudi, prebudi se, Debóra, prebudi, prebudi se, pesem zapoj! Vstani, Barák, pripelji svoje ujetnike, sin Abinóamov!

¹³ Stopi zdaj dol, preostanek plemenitih, Gospodovo ljudstvo, pridi k meni z junaki!

¹⁴ Za menoj Efrájim, njih korenina je v Amáleku, tvoji potomci, Benjamin, s tvojim ljudstvom. Od mene, Mahír, so prišli voditelji, in iz Zábulona ti, ki držijo žezlo.

¹⁵ Isahárjevi vojvode so z Debóro, saj je bil Isahár zvest Baráku in se je v dolini podvrgel njegovim korakom. Med Rubenovimi plemeni so dolgi posveti.

¹⁶ Zakaj se mudiš pri ovčjih stajah in poslušaš čred beketanje? Med Rubenovimi plemeni so dolgi posveti.

¹⁷ Gileád onkraj Jordana počiva, in Dan, čemu domuje na ladjah? Aser sedi ob morskem obrežju in počiva ob njegovih zalivih.

¹⁸ Zábulon je ljudstvo, ki izpostavlja svoje življenje smrti, in tudi Neftáli, na vrhovih poljane.

¹⁹ Kralji so prišli in se bojevali. Tedaj so se vojskovali kánaanski kralji, pri Taanáhu, ob vodah megídskih, vendar srebra v plen niso dobili.

²⁰ Z neba dol so se vojskovale zvezde, s svojih tirov so se bojevale proti Siseráju.

²¹ Potok Kišón jih je odplavljal, potok starodavnih dni, potok Kišón. Pogumno nastopi, moja duša!

²² Tedaj so peketala konjev kopita, in urno so dirjali njihovi vranci.

²³ »Prekolnite Meróz,« pravi Gospodov angel, »prekolnite, prekolnite njegove prebivalce, ker niso prišli na pomoč Gospodu, na pomoč Gospodu z junaki.«

²⁴ Blagoslovljena med ženami bodi Jaéla, žena Kenéjca Heberja, med ženami v šotoru bodi blagrovana.

²⁵ Vode jo je prosil, dala mu je mleka, v dragoceni posodi mu je prinesla smetane.

²⁶ S svojo levico je segla po klinu, z desnico po kovaškem kladivu. Udarila je Siserája, mu glavo razbila, strla in prebodla njegova senca.

²⁷ Ob njenih nogah je omahnil, padel in obležal, ob njenih nogah je omahnil in padel; kjer je omahnil, je mrtev obležal.

²⁸ Z okna doli gleda in skoz omrežje toži Siserájeva mati: »Zakaj se obotavlja in ne pride njegov voz, zakaj kasni topot njegovih bojnih vpreg?«

²⁹ Najmodrejša njenih kneginj ji odgovarja, pa tudi sebi odgovarja in pravi:

³⁰ »Glej, skupaj zbrani si delijo plen! Eno ali dve dekleti na glavo junaka; plen: pisana oblačila za Siserája, plen: pisana oblačila in ruta, pisana obleka in dve ruti na moj vrat kot plen.«

³¹ Tako se naj pogubijo vsi tvoji sovražniki, o Gospod, kateri pa te ljubijo, naj bodo kakor sonce, ko vzhaja v svoji moči. Nato je dežela štirideset let uživala mir.