Jeremija 2 - Slovenski standardni prevod

Prerokbe proti Judu in Jeruzalemu Izraelska skupnost odpadla od Boga

¹ Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:

² Pojdi, kliči prestolnici Jeruzalem na ušesa in reci: Tako govori Gospod: Spominjam te na predanost tvoje mladosti, na ljubezen tvoje zaročne dobe, ko si hodila za menoj v puščavi, v deželi, kjer ne sejejo.

³ Svet je Izrael Gospodu, prvina njegovega pridelka. Vsi, ki ga jedó, postanejo krivi, nesreča jih zadene, govori Gospod.

⁴ Poslušajte Gospodovo besedo, Jakobova hiša in vse rodbine Izraelove hiše.

⁵ Tako govori Gospod: Kaj so vaši očetje našli krivičnega na meni, da so se oddaljili od mene, da so šli za puhlimi maliki in postali puhli?

⁶ Niso rekli: »Kje je Gospod, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele, ki nas je vodil po puščavi, po pusti in jamasti deželi, po sušni in mračni deželi, po deželi, skozi katero nihče ne hodi in kjer ne prebiva noben človek?«

⁷ Pripeljal sem vas v rodovitno deželo, da bi uživali njene sadove in njene dobrine. A ko ste prišli, ste oskrunili mojo deželo in mojo dediščino spremenili v gnusobo.

⁸ Duhovniki niso rekli: »Kje je Gospod?« Čuvarji postave me niso hoteli poznati in pastirji so se mi upirali. Preroki so prerokovali v Báalovem imenu in hodili za tistimi, ki ne morejo pomagati.

⁹ Zato vas še naprej obtožujem, govori Gospod, obtožujem sinove vaših sinov.

¹⁰ Pojdite vendar na otoke Kitéjcev in poglejte! Pošljite v Kedár in skrbno preiščite, poglejte, ali se je godilo kaj takega!

¹¹ Ali je kakšen narod zamenjal bogove? In tisto sploh niso bogovi! Moje ljudstvo pa je svoje Veličastvo zamenjalo z nečim, kar ne more pomagati.

¹² Osupnite nad tem, nebesa, zgrozite se vsa presunjena, govori Gospod.

¹³ Saj je moje ljudstvo storilo dvojno hudobijo: zapustili so mene, studenec žive vode, in si izkopali kapníce, razpokane kapníce, ki ne držijo vode.

Bolečina in bridkost

¹⁴ Je mar Izrael suženj ali v hiši rojen služabnik? Zakaj je potem postal plen?

¹⁵ Nanj rjovejo mladi levi, povzdigujejo svoj glas. Njegovo deželo so spremenili v pustinjo, njegova mesta so razdejana, brez prebivalca.

¹⁶ Tudi sinovi Memfisa in Tahpanhésa ti brijejo glavo.

¹⁷ Ali te ni to doletelo zato, ker si zapustil Gospoda, svojega Boga, v času, ko te je vodil po poti?

Kaj Bog še očita izraelski skupnosti

¹⁸ In zdaj, kaj imaš od poti v Egipt? Da piješ vodo iz Nila? In kaj imaš od poti v Asirijo? Da piješ vodo iz Evfrata?

¹⁹ Tvoja hudobija te tepe in tvoj odpad te kaznuje. Vedi torej in uvidi, kako hudo in bridko je, da si zapustila Gospoda, svojega Boga, in nisi imela mojega strahu, govori Gospod Bog nad vojskami.

²⁰ Zakaj že zdavnaj si zlomila svoj jarem, raztrgala vezi in rekla: »Ne bom služila!« A na vsakem visokem griču in pod vsakim zelenim drevesom si poležavala kot vlačuga.

²¹ Sam sem te zasadil kot plemenito trto, kot pravo, pristno sadiko. Kako si se mi spridila v poganjke viničja?

²² Čeprav si se umivala s pepeliko in uporabljala še toliko mila: tvoja krivda ostaja umazana pred mano, govori Gospod Bog.

²³ Kako moreš reči: »Nisem se omadeževala, za Báali nisem hodila?« Poglej na svoje početje v dolini, spoznaj, kaj si delala, lahka kamela, ki teka vsevprek;

²⁴ divja oslica, vajena puščave, ki lovi sapo v divjem poželenju. Kdo jo bo zadržal, ko se goni? Kdor koli jo išče, se mu ni truditi: v njenem mesecu jo najde.

²⁵ Glej, da se tvoja noga ne zbosi in tvoje grlo ne užeja! Pa si rekla: »Nikakor ne! Kajti tujce ljubim in hodim za njimi!«

²⁶ Kakor je osramočen tat, ko ga zalotijo, tako bo osramočena Izraelova hiša: njihovi kralji in knezi, njihovi duhovniki in preroki,

²⁷ ki pravijo lesu: »Ti si moj oče!« in skali: »Ti si me rodila!« Meni kažejo hrbet, ne obraza, v svoji nesreči pa govorijo: »Vstani in nas reši!«

²⁸ Kje so tedaj bogovi, katere si si naredil? Naj vstanejo, če te morejo rešiti v času tvoje nesreče! Kajti številni kakor tvoja mesta so tvoji bogovi, o Juda.

²⁹ Zakaj se pravdate z menoj? Vsi ste se mi uprli, govori Gospod.

³⁰ Zaman sem tepel vaše sinove: opomina niso sprejeli; vaš lastni meč je žrl vaše preroke kakor lev, ki kolje.

³¹ O, kakšen rod ste! Glejte vendar na Gospodovo besedo! Ali sem postal puščava za Izraela, dežela goste teme? Zakaj govori moje ljudstvo: »Lahko se potikamo okrog, k tebi ne pridemo več«?

³² Mar dekle pozabi svoj nakit, nevesta svoj okrasni pas? Moje ljudstvo pa me pozablja že brezštevilne dni.

³³ Kako dobro znaš ubrati pot, ko iščeš ljubimce! Tako si se na svojih poteh naučila tudi hudobij.

³⁴ Tudi v tvojih rokavih sem našel kri nedolžnih siromakov. Našel sem jo, ne da bi jo bil iskal, saj je bila na vseh.

³⁵ Ti pa praviš: »Nedolžna sem vendar. Gotovo se njegova jeza odvrne od mene.« Glej, kličem te na odgovor, ker praviš: »Nisem grešila.«

³⁶ Kako lahkomiselno pohajaš in spreminjaš svojo pot! Tudi Egipt te bo spravil v sramoto, kakor te je spravila v sramoto Asirija.

³⁷ Tudi od tam pojdeš z rokami na glavi, kajti Gospod je zavrgel tiste, na katere se zanašaš; ne boš imela sreče z njimi.