Izaija 9 - Slovenski standardni prevod

¹ Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasvetila luč.

² Zbudil si silno radost, naredil si veliko veselje. Veselijo se pred teboj, kakor se veselijo ob žetvi, kakor se radujejo, ko delijo plen.

³ Kajti jarem njegovega bremena in palico na njegovem hrbtu, šibo njegovega priganjača si zlomil kot na dan Midjáncev.

⁴ Kajti vsak vojaški škorenj, ki hrupno koraka, in ogrinjalo, ki je prepojeno s krvjo, bo sežgano, bo hrana za ogenj.

⁵ Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah, imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru.

⁶ Oblast se bo širila in miru ne bo konca na Davidovem prestolu in v njegovem kraljestvu. Vzpostavil ga bo in utrdil s pravico in pravičnostjo od zdaj in na veke. Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to naredila.

Bog grozi Izraelu

⁷ Gospod je poslal besedo zoper Jakoba, padla je v Izrael.

⁸ Spoznalo jo bo vse ljudstvo, Efrájim in prebivalci Samarije, ki v napuhu in s prevzetnim srcem pravijo:

⁹ »Opeka je razpadla, zidali bomo s klesanimi kamni, sikomóre so posekane, nadomestili jih bomo s cedrami.«

¹⁰ Toda Gospod vzdiguje zoper nje Recínove nasprotnike in spodbada njihove sovražnike,

¹¹ Aráma z vzhoda in Filistejce od zahoda, da žro Izraela na vsa usta. Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne, njegova roka je še iztegnjena.

¹² Ljudstvo pa se ne spreobrne k njemu, ki ga tepe, ne išče Gospoda nad vojskami.

¹³ Zato Gospod odseka Izraelu glavo in rep, krošnjo in ločje v enem dnevu.

¹⁴ Stari in ugledni je glava, prerok, ki uči laži, je rep.

¹⁵ Vodniki tega ljudstva so zapeljivci in tisti, ki jih vodijo, so pogubljeni.

¹⁶ Zato se Gospod ne veseli njegovih mladeničev in nima usmiljenja z njegovimi sirotami in vdovami, ker so vsi skrunilci in hudodelci in vsaka usta bedasto govorijo. Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne, njegova roka je še iztegnjena.

¹⁷ Da, krivičnost gori kakor ogenj, použiva robidovje in trnje, požiga drevesa gostega gozda, da se vrtinči v dimnih stebrih.

¹⁸ Srd Gospoda nad vojskami požiga deželo in ljudstvo je kakor hrana za ogenj, drug drugemu ne prizanašajo.

¹⁹ Žro na desni, vendar so lačni, jedo na levi, vendar niso siti, jedo meso lastnega lakta:

²⁰ Manáse Efrájima, Efrájim Manáseja, oba skupaj sta proti Judu. Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne, njegova roka je še iztegnjena.