Izaija 1 - Slovenski standardni prevod

Prvi del Gorje, uporni Izrael

¹ Videnje Izaija, Amócovega sina, ki ga je prejel o Judu in o Jeruzalemu v dneh Uzíja, Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev.

² Poslušajte, nebesa, prisluhni, zemlja, kajti Gospod je govoril: Otroke sem vzredil in povzdignil, oni pa so se mi uprli.

³ Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega lastnika, Izrael ne pozna, moje ljudstvo ne razume.

⁴ Gorje, pregrešni narod, ljudstvo, obteženo s krivdo, zarod hudodelcev, izprijeni otroci! Zapustili so Gospoda, zavrgli so Svetega Izraelovega, obrnili so mi hrbet.

⁵ Kam naj bi bili še udarjeni, ko nadaljujete z odpadom? Glava je vsa razbolela, srce je vse oslabelo.

⁶ Od podplata na nogi do glave ni nič zdravega na njem: samo rana in podplutba in gnojno vnetje. Niso jih očistili ne obvezali in ne namazali z oljem.

⁷ Vaša dežela je opustošena, vaša mesta so požgana z ognjem. Vašo zemljo žro pred vami tujci, opustošena je kakor razdejanje tujcev.

⁸ Hči sionska je ostala kakor senčnica v vinogradu, kakor koliba v kumaričnem polju, kakor mesto po obleganju.

⁹ Ko bi nam Gospod nad vojskami ne prihranil ostanka, bi postali že kakor Sódoma, Gomóri bi bili podobni.

Pridite, pravdajmo se

¹⁰ Poslušajte Gospodovo besedo, knezi sódomski, prisluhni nauku našega Boga, ljudstvo gomórsko!

¹¹ Čemú mi bodo vaše številne klavne daritve, govori Gospod. Sit sem žgalnih daritev ovnov in maščobe pitancev. Krvi juncev, jagnjet in kozlov ne maram.

¹² Kadar se prihajate postavljat pred moje obličje, kdo zahteva to iz vaše roke, da teptajte moje dvore!

¹³ Nehajte mi prinašati ničeve daritve, kadilo mi je gnusoba. Nehajte z mlaji, s sobotami in sklicevanjem shodov, ne prenesem zlagáne slovesnosti.

¹⁴ Vaše mlaje in vaša praznovanja sovraži moja duša. Postali so mi nadležni, ne morem jih več prenašati.

¹⁵ Kadar iztegujete svoje roke, si zakrivam oči pred vami. Tudi če množite svoje molitve, vas ne poslušam, vaše roke so polne krvi.

¹⁶ Umijte se, očistite se! Odstranite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte delati húdo.

¹⁷ Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Pomagajte zatiranemu, zagovarjajte siroto, branite vdovo.

¹⁸ Pridite, pravdajmo se, govori Gospod: Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg, če so rdeči kakor bagrenina, bodo beli kakor volna.

¹⁹ Če me boste radi poslušali, boste uživali dobrine dežele.

²⁰ Če pa nočete in se upirate, vas meč požre, kajti Gospodova usta so govorila.

Tožba nad Jeruzalemom

²¹ Kako se je sprevrgla v vlačugo zvesta prestolnica! Polna je bila pravice, pravičnost je bivala v njej, zdaj pa morilci.

²² Tvoje srebro se je sprevrglo v žlindro, tvoje vino je zmešano z vodo.

²³ Tvoji prvaki so uporniki in pajdaši tatov. Vsi ljubijo podkupnino in zahtevajo povračila. Nočejo braniti sirote in pravda vdove ne pride do njih.

²⁴ Zato govori Gospod, Bog nad vojskami, Močni Izraelov: Gorje! Obračunal bom s svojimi nasprotniki, maščeval se bom nad svojimi sovražniki.

²⁵ Svojo roko bom obrnil proti tebi, kot plavž bom izžgal tvojo žlindro in izločil ves tvoj svinec.

²⁶ Postavil ti bom spet sodnike kot v začetku in svetovalce, kakor je bilo od kraja. Potem boš spet dobila ime Prestolnica pravičnosti, Zvesta trdnjava.

²⁷ Hči sionska se bo rešila s pravico, njeni spreobrnjenci s pravičnostjo.

²⁸ Uporniki in grešniki pa bodo hkrati pokončani, tisti, ki zapuščajo Gospoda, bodo pogubljeni.

²⁹ Da, sram vas bo zaradi terebint, ki jih ljubite, sramovali se boste vrtov, ki jih imate radi.

³⁰ Kajti postali boste kakor terebinta, ki ji listje vene, kakor vrt, ki nima vode.

³¹ Mogočnež bo postal predivo in njegovo delo iskra, gorelo bo oboje skupaj in nihče ne bo mogel pogasiti.