Ezekiel 47 - Slovenski standardni prevod

Tempeljski vrelec

¹ Tedaj me je peljal nazaj k tempeljskemu vhodu. In glej: izpod tempeljskega praga je privrela voda, proti vzhodu, ker je bilo tempeljsko pročelje na vzhodni strani. Voda je tekla od spodaj, od desne strani templja, južno od oltarja.

² Nato me je peljal ven skozi severna vrata; zunaj sva zavila k zunanjim vratom, ki so gledala proti vzhodu. In glej: voda je pritekala od desne strani.

³ Mož je šel z merilno vrvico v roki proti vzhodu. Zmeril je tisoč komolcev in me peljal po vodi; voda mi je segala do gležnjev.

⁴ Spet jih je nameril tisoč in me peljal po vodi; voda mi je segala do kolen. Spet jih je nameril tisoč in me peljal čez; voda mi je segala do ledij.

⁵ Spet jih je nameril tisoč: zdaj je bila reka, ki je nisem mogel prebresti. Voda je namreč tako narasla, da je bila voda za plavanje, reka, ki je ni bilo mogoče prebresti.

⁶ Tedaj mi je rekel: Ali si videl, sin človekov? Potem me je peljal nazaj ob rečnem bregu.

⁷ Ko sem se vračal, glej, je bilo na bregu reke na obeh straneh silno veliko drevja.

⁸ Tedaj mi je rekel: Ta voda teče v vzhodno okrožje in odteka v Arábo. Ko se izlije v morje, v okužene vode morja, postane voda spet zdrava.

⁹ Vsa živa bitja, ki tam mrgolijo, bodo oživela, kamor koli bo prišla reka; rib bo silno veliko. Ko bo ta voda prišla tja, bo ta postala zdrava, in kamor koli bo prišla reka, bo vse oživelo.

¹⁰ Ob njej bodo stali ribiči. Od En Gedija do En Eglájima bodo razpenjali mreže. V njej bodo najrazličnejše ribe, kakor ribe v Vélikem morju. Zelo veliko jih bo.

¹¹ Njene močvare in mlake pa ne bodo postale zdrave; iz njih bodo pridobivali sol.

¹² Ob reki bo na obeh bregovih rastlo vsakovrstno sadno drevje. Njegovo listje ne bo ovenelo in sadja mu ne bo zmanjkalo. Vsak mesec bo rodilo nov sad, kajti voda, ki ga napaja, teče iz svetišča. Njegov sad bo za jed in njegovo listje za zdravilo.

Meje nove obljubljene dežele

¹³ Tako govori Gospod Bog: Tole je meja, po kateri si razdelite deželo v dediščino dvanajsterim Izraelovim rodovom, Jožef pa naj dobi dvojen delež.

¹⁴ Podedovali jo boste eni kakor drugi; prisegel sem namreč, da jo dam vašim očetom, zato naj vam ta dežela pripade v dediščino.

¹⁵ Tole je meja dežele: na severni strani od Vélikega morja proti Hetlónu do Lebó Hamáta in do Cedáda,

¹⁶ Beróte, Sibrájima, ki je med ozemljem Damaska in ozemljem Hamáta, do Hacár Enána, ki je na meji s Havránom.

¹⁷ Meja naj torej teče od morja do Hacár Enána; ozemlje Damaska ostaja na severu, na severu je tudi ozemlje Hamáta; to je severna stran.

¹⁸ Vzhodna stran: med Havránom in Damaskom, med Gileádom in Izraelovo deželo po Jordanu do Vzhodnega morja, do Tamára; to je vzhodna stran.

¹⁹ Na južni strani, proti jugu: od Tamára do vodá Meribát Kadeša in od Egiptovskega potoka do Vélikega morja; to je južna stran, proti jugu.

²⁰ Na zahodni strani: Véliko morje, od meje pa naravnost do Lebó Hamáta; to je zahodna stran.

²¹ To deželo si razdelite po Izraelovih rodovih.

²² Z žrebom jo razdelite v dediščino sebi in tujcem, ki prebivajo med vami in rojevajo otroke med vami: naj vam bodo kakor domačini med Izraelovimi sinovi. Z vami žrebajo za dediščino med Izraelovimi rodovi.

²³ Pri rodu, pri katerem tujec prebiva, mu dajte njegovo dediščino, govori Gospod Bog.