Ezekiel 20 - Slovenski standardni prevod

Zgodovina izraelske nezvestobe

¹ V sedmem letu, v petem mesecu, desetega v mesecu je prišlo nekaj Izraelovih starešin povprašat za svèt Gospoda in usedli so se pred mano.

² Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

³ Sin človekov, govôri Izraelovim starešinam in jim reci: Tako govori Gospod Bog: Ste me prišli vprašat za svèt? Kakor jaz živim, ne pustim, da me vprašujete, govori Gospod Bog.

⁴ Ali jih boš sodil, sin človekov, ali jih boš sodil? Oznani jim gnusobe njihovih očetov!

⁵ Reci jim: Tako govori Gospod Bog: Tisti dan, ko sem izvolil Izraela, sem slovesno prisegel potomcem Jakobove hiše in se jim dal spoznati v egiptovski deželi. Slovesno sem jim prisegel in rekel: »Jaz sem Gospod, vaš Bog.«

⁶ Tisti dan sem jim slovesno prisegel, da jih izpeljem iz egiptovske dežele v deželo, ki sem jo poiskal zanje, kjer se cedita mleko in med in je najlepša med vsemi deželami.

⁷ Rekel sem jim: Vsak naj odvrže ostudnosti, na katerih se pasejo njegove oči. Nikar se ne oskrunjajte z egiptovskimi maliki! Jaz sem Gospod, vaš Bog.

⁸ Pa so se mi upirali in me niso hoteli poslušati. Niso odvrgli ostudnosti, na katerih so se pasle njihove oči, niso zavrgli egiptovskih malikov. Tedaj sem mislil izliti svoj srd nanje in stresti jezo nanje sredi egiptovske dežele.

⁹ Pa sem storil drugače – zaradi svojega imena, da se ne bi skrunilo v očeh narodov, sredi katerih so bili, in pred očmi katerih sem se jim dal spoznati, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele.

¹⁰ Izpeljal sem jih torej iz egiptovske dežele in jih pripeljal v puščavo.

¹¹ Dal sem jim svoje zakone in jim dal spoznati svoje odloke, ki naj jih človek izpolnjuje, da bo živel po njih.

¹² Tudi svoje sobote sem jim dal, da bi bile znamenje med menoj in njimi in bi spoznali, da jih jaz, Gospod, posvečujem.

¹³ Toda Izraelova hiša se mi je v puščavi upirala. Niso se ravnali po mojih zakonih in prezirali so moje odloke, ki jih mora človek izpolnjevati, da bo živel po njih. Tudi moje sobote so hudo skrunili. Tedaj sem mislil izliti svoj srd nanje v puščavi, da bi jih iztrebil.

¹⁴ Pa sem storil drugače – zaradi svojega imena, da se ne bi skrunilo v očeh narodov, pred očmi katerih sem jih izpeljal.

¹⁵ Tudi sem jim v puščavi prisegel, da jih ne popeljem v deželo, ki sem jo določil zanje, v kateri se cedita mleko in med in je najlepša med vsemi deželami.

¹⁶ Prezirali so namreč moje odloke, niso se ravnali po mojih zakonih in skrunili so moje sobote, ker je njihovo srce hodilo za njihovimi maliki.

¹⁷ A moje oko se jih je usmililo: nisem jih uničil, nisem jih pokončal v puščavi.

¹⁸ Njihovim sinovom sem rekel v puščavi: Ne ravnajte se po zakonih svojih očetov, ne držite se njihovih navad in ne oskrunjajte se z njihovimi maliki!

¹⁹ Jaz sem Gospod, vaš Bog. Po mojih zakonih se ravnajte, mojih odlokov se držite in jih izpolnjujte!

²⁰ Moje sobote posvečujte, da bodo znamenje med menoj in vami in da spoznajo, da sem jaz Gospod, vaš Bog.

²¹ A tudi sinovi so se mi upirali: niso se ravnali po mojih zakonih, niso se držali mojih odlokov, da bi jih izpolnjevali – človek pa jih mora izpolnjevati, da bo živel po njih; skrunili so moje sobote. Tedaj sem mislil izliti svoj srd nanje in stresti jezo nanje v puščavi.

²² Pa sem umaknil svojo roko in storil drugače – zaradi svojega imena, da se ne bi skrunilo v očeh narodov, pred očmi katerih sem jih izpeljal.

²³ Vendar sem jim v puščavi prisegel, da jih razkropim med narode in jih razpršim po deželah.

²⁴ Saj niso izpolnjevali mojih odlokov, prezirali so moje zakone, skrunili moje sobote, in njihove oči so se obračale za maliki njihovih očetov.

²⁵ Zato sem jim tudi jaz dal zakone, ki niso bili dobri, in odloke, po katerih niso mogli živeti.

²⁶ Onečastil sem jih z njihovimi žrtvenimi darovi, s tem da so vse prvorojeno žrtvovali v ognju, da bi jih tako navdal z grozo in bi spoznali, da sem jaz Gospod.

²⁷ Zato, sin človekov, govôri Izraelovi hiši in jim reci: Tako govori Gospod Bog: Tudi s temle so me sramotili vaši očetje in se pregrešili z nezvestobo do mene:

²⁸ Ko sem jih pripeljal v deželo, ki sem jim jo s prisego obljubil, da jim jo dam, so darovali svoje klavne daritve, kjer koli so zagledali kak visok grič ali košato drevo. Tam so tudi oddajali svoje izzivalne darove, polagali svoje prijetne dišave in izlivali svoje pitne daritve.

²⁹ Rekel sem jim: Kaj je ta višina, h kateri prihajate? In njeno ime se glasi Višina do tega dne.

³⁰ Zato reci Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Mar se ne oskrunjate po zgledu svojih očetov in se ne vlačugate z njihovimi ostudnimi maliki?

³¹ Ko prinašate svoje darove, ko izročate svoje sinove v ogenj, se oskrunjate z vsemi svojimi maliki do današnjega dne. In jaz naj pustim, da me sprašujete za svèt, Izraelova hiša? Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, ne pustim, da me vprašujete!

³² Zagotovo se ne bo zgodilo, kar vam roji po glavi, ko govorite: »Bodimo kakor narodi, kakor rodovi po deželah, in častimo les in kamen!«

Bog bo obnovil Izraela

³³ Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, bom gotovo z mogočno roko, z iztegnjenim laktom in z izlitim srdom kraljeval nad vami!

³⁴ Odpeljal vas bom izmed ljudstev in vas zbral iz dežel, kamor ste bili razkropljeni, z mogočno roko, z iztegnjenim laktom in z izlitim srdom.

³⁵ Popeljal vas bom v puščavo ljudstev in tam vas bom sodil iz obličja v obličje.

³⁶ Kakor sem sodil vašim očetom v puščavi egiptovske dežele, tako bom sodil vas, govori Gospod Bog.

³⁷ Dal bom, da boste prešli pod palico, in vas spravil v vezi zaveze.

³⁸ Izločil bom izmed vas tiste, ki se mi postavljajo po robu in se mi upirajo. Odpeljem jih iz dežele, v kateri so bivali kot tujci, vendar ne pridejo v Izraelovo deželo; tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.

³⁹ Vi pa, Izraelova hiša, tako govori Gospod Bog, le pojdite služit vsak svojemu maliku! A pozneje me boste gotovo poslušali in mojega svetega imena ne boste več skrunili s svojimi darovi in maliki.

⁴⁰ Na moji sveti gori, na Izraelovi gorski višini, govori Gospod Bog, mi bo služila vsa Izraelova hiša, vsi v deželi. Tam jih bom dobrotno sprejel in tam bom zahteval vaše obljubljene darove in prvine vaših darov z vsemi vašimi svetimi darili.

⁴¹ Kakor prijetno vonjavo vas bom dobrotno sprejel, ko vas odpeljem izmed ljudstev in vas zberem iz dežel, kamor ste se razkropili. Tako se bom med vami izkazal svetega v očeh narodov.

⁴² Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod, ko vas pripeljem v Izraelovo deželo, v deželo, ki sem jo vašim očetom s prisego obljubil, da jim jo dam.

⁴³ Tam se boste spomnili svojih poti in vseh svojih dejanj, s katerimi ste se oskrunjali. Sami sebi se boste studili zaradi vseh hudobij, ki ste jih storili.

⁴⁴ Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod; tako bom storil z vami zaradi svojega imena, ne pa zavoljo vaših hudobnih poti in vaših zlobnih dejanj, Izraelova hiša, govori Gospod Bog.