Ezekiel 14 - Slovenski standardni prevod

Zoper malikovalstvo

¹ Tedaj je prišlo k meni nekaj Izraelovih starešin in so se usedli pred mano.

² Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

³ Sin človekov, ti možje so se s srcem navezali na malike in jih postavili predse, da si zaradi njih nakopavajo krivdo. Ali naj res pustim, da me vprašujejo za svèt?

⁴ Zato govôri z njimi in jim reci: Tako govori Gospod Bog: Prav vsakemu iz Izraelove hiše, ki se s srcem navezuje na malike in jih postavlja predse, da si zaradi njih nakopava krivdo, pa kljub temu prihaja k preroku, bom jaz, Gospod, zaradi množice njegovih malikov sam odgovoril,

⁵ tako da bom prijel Izraelovo hišo za srce: vse, ki so se mi zavoljo svojih malikov odtujili.

⁶ Zato reci Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Spreobrnite se in se odvrnite od svojih malikov! Odvrnite svoj obraz od vseh svojih gnusob!

⁷ Kajti prav vsakemu iz Izraelove hiše in izmed tujcev, naseljenih v Izraelu, ki se mi odtuji in se s srcem navezuje na malike, jih postavlja predse, da si zaradi njih nakopava krivdo, pa kljub temu prihaja k preroku, da me povpraša zase, bom jaz, Gospod, sam odgovoril.

⁸ Obrnil bom svoj obraz zoper tistega človeka, ga naredil za svarilno znamenje in pregovor ter ga iztrebil iz srede svojega ljudstva. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.

⁹ Če pa se prerok da premotiti in spregovori besedo, bom še jaz, Gospod, premotil tistega preroka; iztegnil bom roko zoper njega in ga iztrebil iz srede svojega ljudstva Izraela.

¹⁰ Oba bosta nosila krivdo: krivda povpraševalca bo enaka kakor prerokova krivda.

¹¹ Tako se Izraelova hiša ne bo več oddaljila od mene in se ne bo več omadeževala z vsemi svojimi hudodelstvi, temveč bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog, govori Gospod Bog.

Stroga sodba nad Jeruzalemom

¹² Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

¹³ Sin človekov, če bi se dežela pregrešila proti meni in se mi izneverila in bi zato iztegnil roko zoper njo in ji zlomil palico kruha, poslal lakoto nadnjo in v njej pokončal ljudi in živino,

¹⁴ celo če bi bili ti trije možje v njeni sredi: Noe, Daniel in Job, bi s svojo pravičnostjo rešili le sebe, govori Gospod Bog.

¹⁵ Ali če bi spustil v deželo divje zveri, da bi jo oropale otrok, da bi postala puščava in bi zaradi zveri nihče ne hodil skoznjo,

¹⁶ pa bi bili ti trije možje v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sinov ne hčerá, le sebe bi rešili, dežela pa bi postala puščava.

¹⁷ Ali če bi poslal meč nad to deželo in rekel: Meč naj gre po deželi, in bi iz nje iztrebil ljudi in živino,

¹⁸ pa bi bili ti trije možje v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sinov ne hčerá, le sebe bi rešili.

¹⁹ Ali če bi poslal kugo v to deželo in bi razlil svoj srd nad njo v krvi, tako da bi iztrebil iz nje ljudi in živino,

²⁰ pa bi bili Noe, Daniel in Job v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sina ne hčere, le sebe bi rešili s svojo pravičnostjo.

²¹ Kajti tako govori Gospod Bog: Čeprav pošljem svoje štiri pogubne šibe: meč, lakoto, divje zveri in kugo nad Jeruzalem, da iztrebim iz njega ljudi in živino,

²² glejte, bo vendarle preostal v njem ostanek, ki popelje iz njega sinove in hčere. Ti bodo prišli k vam, videli boste njihovo pot in njihova dejanja. In potolaženi boste zaradi nesreče, ki sem jo poslal nad Jeruzalem, zaradi vsega, kar sem spravil nadenj.

²³ Potolažili vas bodo, ko boste videli njihovo pot in njihova dejanja. Tako boste spoznali, da nisem ničesar storil brez vzroka, kar sem storil v njem, govori Gospod Bog.