Sv. Matevž 27 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XXVII. TÁL. I. Kristuš od popov na smrt osodjeni dá se Pilátuši na križanje 1–2. II. Judáš se obêsi 3–10. III. Kristuš brezi krívice se mantrá pri Pilátuši 11–31, na pôti 32, na Golgoti 33–50. IV. Čüda po smrti 51–54. V. Pokopanje i stráža 55–66. I.

¹ Gda bi pa rano grátalo, tanáč so držali vsi vladnicke popovski i ti stariši lüdstva prôti Jezuši, da bi ga na smrt dáli.

² I zvézali so ga ino so ga odpelali i dáli so ga Ponciuš Pilátuši poglavári.

II.

³ Teda je vido Judáš, ki ga je ôdo, ka je osodjen, požalo je i nazáj je povrno ti tréseti srebrin pênez poglavníkom popovskim i tim starišim.

⁴ Govoréči: pregrêšo sem, ká sem to nekrivično krv ôdao. Oni so pa erkli: ka mí máramo; tí vidi.

⁵ I vrže te srebrne pêneze vu cérkev, obrné se, odíde i obêsi se.

⁶ A poglavnícke popovski so pa vzéli te srebrne pêneze i erkli so: nej je je slobodno vržti vu cérkevno ladico, ár je krví cêna.

⁷ Tanáč pa držéči küpili so za njé edno njivo lončársko za pokopálišče tühéncov.

⁸ Záto je zvána ona njiva, njiva krvi notri do denéšnjega dnéva.

⁹ (Teda se je spunilo, ka je povêdano po Jeremiáš proroki govoréčem: i vzéli so ti treseti srebrni pênez cêno toga vcênjenoga, šteri je vcênjen bio od sinôv Izraelski.

¹⁰ I dáli so je za njivo lončársko, liki je zrendelüvao meni Gospôd).

III.

¹¹ Jezuš je pa stao pred poglavárom; i pítao ga je poglavár govoréči: ti si Král Židovski? Jezuš njemi je pa erkao: ti práviš.

¹² I, gda bi tožen bio od vládnikov popovski i starišov, nikaj je nej odgôvoro.

¹³ Teda njemi velí Pilátuš: ne čüješ, kelika prôti tebi svedočijo?

¹⁴ I nej je odgôvoro njemi ni na edno rêč, tak, da se je te poglavár jáko čüdivao.

¹⁵ Na svétek je pa šegô meo te poglavár odpüstiti lüdstvi ednoga svézanoga, šteroga so šteli.

¹⁶ Meli so pa teda zvézanoga roba ednoga znamenitoga, kí se je zváo Barabbáš.

¹⁷ Záto, gda bi se vküp spravili, erčé njim Pilátuš: šteroga ščéte, naj vám ga püstim? Barabbáša, ali Jezuša, kí se zové Kristuš?

¹⁸ Ár je znao, kâ so ga z návisti dáli v rôke.

¹⁹ Záto, dabi on sedo na sôdnjem stolci, poslala je knjemi žena njegova govoréča: nikaj nêmaš tí z onim pravičnim; ár sem jas dosta trpêla dnes vu sne za njega volo.

²⁰ Poglavnícke pa popovski i ti stariši so nagnoli lüdstvo, da bi prosili Barabbáša: Jezuša bi pa pogübili.

²¹ Odgovoréči pa poglavár erčé njim: šteroga ščéte z dvöj, naj vám püstim? Oni so pa erkli: Barabbáša.

²² Velí njim Pilátuš: ka mo pa činio z Jezušom, ki se zové Kristuš? velíjo njemi vsi: ráspi ga.

²³ Erčé pa te poglavár: ka je hüdoga včino? Oni so pa ešče bole kríčali govoréči: naj se raspé.

²⁴ Gda bi pa vido Pilátuš, kâ nikaj ne valá, nego vékše zburkanje gratüje, vzéo je vodô, i muje si roké, pred lüdstvom govoréči: čísti sem jas od krvi etoga pravičnoga; ví vidite.

²⁵ I odgovoréče vse lüdstvo erčé: krv njegova nad nami, i nad sinmí našimi.

²⁶ Teda njim je püsto Barabbáša; Jezuša pa zbičüje i tá ga dá, naj se raspé.

²⁷ Teda so vitézje poglavára vzéli Jezuša vu právdenico i vküp so spravili na njega ves šereg.

²⁸ I, gda bi ga slekli, odeli so ga z erdéčim plàščom.

²⁹ I z trnja spleteno korôno so njemi okôli na glávo djáli, i trst vu désno njegovo; i naklékajôči se pred njim špôtali so ga govoréči: zdrav bojdi Král Židovski!

³⁰ I plüvavši na njega vzéli so njemi to trst i bili so ga po glávi.

³¹ I, gda so ga ošpotali, so ga slekli z pláščá i oblekli so ga vu njegov gvant, i odpelali so ga, da bi ga rázpili.

³² Vö idôči pa najšli so ednoga človeka Cirenajskoga z iménom Šimona; na toga so pritisnoli, kâ bi nesao kríž njegov.

³³ I pridôči na mesto, kotero se velí Golgota, tô je, temena mesto.

³⁴ Dáli so njemi piti z čemérom zmêšani jesi; i gda bi ga koštao, nej ga je šteo piti.

³⁵ Gda bi ga pa ráspili, razdêlili so si gvant njegov metajôči šorš na njega; da bi se spunilo, kâ je povêdano od proroka: razdêlili so si gvant moj i na mojo odetel so šorš vrgli.

³⁶ I sedéči varvali so ga tam.

³⁷ I položili so ober gláve njegove zrok njegove smrti pisani: eto je Jezuš Král Židovski.

³⁸ I razpéta sta ž njim dvá razbojnika; eden z práve i eden z lêve stráni.

³⁹ Kí so pa mímo šli, preklínjali so ga kívajôči svojimi glavami.

⁴⁰ I govoréči: tí razmečeš cérkev i po trê dnévi jo gori napráviš; zdrži se. Či si Sin Boži, hodi doli z križa.

⁴¹ Rávno tak pa i ti vládnicke popovski ošpotávajôči z pisáči i stariši so erkli:

⁴² Drüge je zdržao, sebé ne vê zdržati; Či je Král Izraelski, naj ide doli zdaj z križa, i vervali bomo njemi.

⁴³ Vüpao se je v Bôgi, naj ga oslobodi zdaj, či ga ščé. Ár je pravo: Boži Sin sem.

⁴⁴ Takájše i tiva razbojnika ž njim raspéta, špotárila sta se ž njega.

⁴⁵ Od šéste vöre je pa kmica bila pa vsoj zemli notri do devéte vöre.

⁴⁶ Okoli devéte vöre je pa kríčao Jezuš z velikim glàsom govoréči: Eli, Eli, láma zabahtani; tô je: Bôg moj, Bôg moj, zaka si me ostavo?

⁴⁷ Niki pa z ti tam stojéči, slíšavši, so erkli: kâ Eliáša zové ete.

⁴⁸ I preci biží eden žnjih i vzeme špongio, napuni jo z jesiom i okoli trsta jo je djáo, i napájao ga je.

⁴⁹ Ti drügi so pa erkli: niháj, naj vídimo, jeli ga pride Eliáš zdržávat.

⁵⁰ Jezuš pa, gda bi opet kríčao z velikim glásom, vö je püsto düšo.

IV.

⁵¹ I ovo zakrivalo cérkvi raspraščilo se je na dvôje od zgora, notri do tla; i zemla se je genola, i pečíne so pokale.

⁵² I grobovje so se odpérali i vnôga têla ti svéti, kí so záspali, so gori stanola.

⁵³ I vö idôči z grôbov po goristanênji njegovom, šli so vu svéto mesto, i skázali so se vnôgim.

⁵⁴ Te stotnik pa, i, kí so ž njim bili, varvajôči Jezuša, vidôči zemlé gíbanje, i, štera so se zgôdila, prestrašili so se jáko govoréči: zaistino je Boži Sin bio ete.

V.

⁵⁵ Bilé so pa tam žene vnôge ôzdaleč glédajôče, štere so nesledüvale Jezuša od Galilee slüžéče njemi.

⁵⁶ Med têmi je bíla Mária Magdalêna, i Mária Jakuba, i Jožeša mati i mati Zebedeušovi sinôv.

⁵⁷ Gda bi pa večér grátao, prišao je eden bogat človek od Arimatie, koga imé je Jožef, kí je tüdi vučeník bio Jezušov.

⁵⁸ Té idôči k Pilátuši proso je têlo Jezuša. Teda je Pilátuš zapovedao dati to têlo.

⁵⁹ I vzéo je to têlo Jožef, závio je je v čísto rüšensko plátno.

⁶⁰ I djáo je je vu nôvi svoj grob, šteroga je vö zosekao v pečíni; i priválavši kamen veliki k dveram toga groba, odíde.

⁶¹ Bíla je pa tam Mária Magdalêna, i ta drüga Mária sedéče ráven groba.

⁶² Drügi dén pa, kí je po velíkom pétki, vküp so se spravili vládnicke popovski i Farizeuške k Pilátuši.

⁶³ Govoréči: gospodne, spomenoli smo se, kâ je ov zapelávec erkao ešče živôči: po trétjem dnévi gori stánem.

⁶⁴ Zapovej tak strážiti te grob notri do trétjega dnéva, da kak pridôči vučenícke njegovi v nôči, vkrádnejo ga i pravili bodo lüdstvi: gori je stano od mrtvi; i bode tá slêdnja zblôda hüša, od te prve.

⁶⁵ Erčé njim pa Pilátuš: máte strážo; idte, stražte, kak znáte.

⁶⁶ Oni pa odíšli zapečatili so kamen, i okôli so vzéli grob z strážov.