Sv. Marko 14 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XIV. TÁL. I. Kristuš se priprávla na moko 1–31. II. Ta moka 32–42. III. Pred popmi se tôži i sôdi 43–65. IV. Peter ga zatají 66–72. I.

¹ Bio je pa vüzen, i po drügom dnévi brezi kvasá krühov svétki; i iskali so vládnicke popovski i pisáčke, kakda bi ga po jálnosti zgrabili i vmôrili.

² Pravili so pa: nej vu svétki, naj kak burkanje ne bode lüdstva.

³ I gda bi on bio vu Betánii vu híži Šimonovoj toga gobavca; sedéči on, príde edna žena, štera je mêla alabaštrom punoga čístoga nárduškoga drágoga mazala; i vküp stere te alabaštrom i vö njemi vlijé na glavo.

⁴ Bilí so pa niki nemirovni, vu sebi i govoréči: zakaj je toga mazala eto pogüblenjé?

⁵ Ár bi se lêhko ôdalo više za tri stô pênez i dalô siromákom. I razčémerili so se na njô.

⁶ Jezuš je pa erkao: nihájte jo; zakâ ji dresélnost správlate? Dobro delo je včiníla z menom.

⁷ Ár siromáke vsigdár máte sebom; i, gda ščéte, morete njim dobro včiniti, mené pa vsigdár nemate.

⁸ Ona, ka je mêla, je včiníla; naprê je prišla mazat moje têlo na pokápanje.

⁹ Zaistinô velim vam: gdekoli se bode predgao ete Evangeliom po cêlom svêti; i, ka je ona včinila, gúčalo se bode na njé spominanje.

¹⁰ Júdaš Iškarioteš, eden z tí dvanájset, je odíšao k vládnikom popovskim, da bi ga njim ôdao.

¹¹ Oni pa, gda bi eto čüli, radüvali so se, i obečali so njemi pêneze dati. I iskao je, kákda bi ga prípravno vu roké dáo.

¹² I prvi dén prêšišnjekov, gda bi ágneca vüzenskoga klali, erčéjo njemi vučenícke njegovi: gde ščéš, da idôči priprávimo, naj jêš ágneca.

¹³ I poslao je dvá z svoji vučeníkov, i erčé njima: idita vu mesto, i pred váj príde eden človek vrč vodé neséči, za njim idta;

¹⁴ I, gde bode notri šô, povêta te hiže gospodári: Vučitel velí: gde je oštaríja; gde jem ágneca z mojimi vučeníkmi?

¹⁵ I on vám pokáže veliko večérjenico popodivano i priprávleno; tam nám pripravte.

¹⁶ I vö so šli vučenícke njegovi, i príšli so vu mesto, i najšli so tak, liki njim je povedao; i pripravili so toga ágneca.

¹⁷ I, gda bi večér postano, prišao je z timi dvanájsetimi.

¹⁸ I, gda bi oni doli seli, i jeli, erčé Jezuš: zaistino velim vám, kâ me eden z vás odá, ki z menom jej.

¹⁹ Oni so se pa záčali žalostiti, i praviti njemi eden po ednom: nejli jas? i te drügi: nejli jas?

²⁰ On pa odgovoréči erčé njim: eden z ti dvanájset, ki namáka z menom vu skledo.

²¹ Istina Sin človeči ide, liki je pisáno od njega. Jaj pa človeki onomi, po kom se Sin človeči odá; bole bi njemi bilô, da bi se nigdár nê narôdo on človek.

²² I, gda bi oni jeli, vzéo je Jezuš krüh i blagoslovivši vlomo ga je i dáo ga je njim i erkao je: vzemte, jête; to je moje têlo.

²³ I vzéo je pehár, i blagoslovivši dáo ga je njim; i pili so ž njega vsi.

²⁴ I erčé njim: tô je moja krv, nôvoga zákona, štera se za vnôge vö vlejé.

²⁵ Zaistino velim vám: kâ več ne bodem pio z roda trsa notri do dnéva onoga; gda ga pio bodem nôvoga vu králevstvi Božem.

²⁶ I hválo zpopêvavši vö so šli na brêg Olivecki.

²⁷ I erčé njim Jezuš: vsi se spáčite vu meni v etoj nôči. Ár je písano: zbíjem pastéra, i razbežijo ovcé.

²⁸ Ali po gori stanenjê mojem pred vami bom šô v Galileo.

²⁹ Peter njemi je pa erkao: i či se vsí spáčijo, dönok jas nej.

³⁰ I erčé njemi Jezuš: zaistino velim tebi, dnes vu etoj noči prvle, liki dvakrat bode kokôt popêvao, me tríkrat zatajíš.

³¹ On je pa od toga bole pravo: či de mi z tebom mrêti, ne zatajim te. Rávno tak so pravili i ti drügi vsi.

II.

³² I prišli so na mesto, komi je imê Getšemane; i velí vučeníkom svojim: sedte si eti, dokeč molim.

³³ I vzeme sebom Petra i Jakuba i Jánoša, i záčao se je strašiti i stiskávati.

³⁴ I velí njim: žalostna je düša moja notri do smrti. Ostante eti, ino vörostüjte.

³⁵ I naprê stôpivši edno malo, spadno je na zemlo i molo je: kâ, či je mogôče, naj prêde od njega tá vöra.

³⁶ I erčé: Abba, Oča, vsa so mogôča tebi; odevzemi ete pehár od méne. Ali nej, kak jas ščém, nego, kak tí.

³⁷ I prišao je i naišao je njé spajôče; i erčé Petri: Šímon spíš? Nemreš edno vöro verostüvati?

³⁸ Verostüjte i molte, naj ne pridete vu sküšávanje. Düh istina je gotov, ali têlo je nemočno.

³⁹ I pá odidôči molo je tô ísto rêč gučéči.

⁴⁰ I, gda bi se povrno, pá je je najšao, ka so spáli, (ár so njih očí žmetne bilé;) i nej so njemi znali kâ odgovoriti.

⁴¹ I prišao je tretíč, i erčé njim: spíte na dale i počivajte. Zadosta: prišla je vöra, ovo Sin človeči se v rôke ti grêšnikov dáva.

⁴² Stante gori, pojdmo; ovo, kí me odá, se približáva.

III.

⁴³ I preci, ešče gda bi on gúčao, prišao je Júdaš, eden bodôči z ti dvanájset, i ž njim vnožina lüdstva z mečmi i z drogmí od vládnikov popovski i pisáčov i ti starišov.

⁴⁴ Dáo njim je pa, kí ga je ôdao, znamênje govoréči: šteroga jas küšnem, tisti je; primte ga, i pelajte ga slobodno.

⁴⁵ I pridôči preci pristôpi k njemi i velí: Mešter, Mešter! I küšno ga je.

⁴⁶ Oni so pa na njega vrgli roké svoje i príjali so ga.

⁴⁷ Eden pa tam ti okôli stojéči je vö potégno meč i vdaro je víšešnjega popa slugo, i odsekao njemi je vühô.

⁴⁸ I odgovoréči Jezuš erčé njim: liki na razbojnika ste vö prišli z mečmi i z drogmí; da bi me zgrabili.

⁴⁹ Vsákši dén sem bio pri vas vu Cérkvi vučéči; i nej ste me príjali. Ali tak je potrêbno, naj se spunijo pisma.

⁵⁰ I niháli so ga vsi, i odbêžali so.

⁵¹ I eden nikši mladénec ga je nasledüvao oblečeni v rüšenskom gvanti na gôloti; i príjali so ga ti mladénci.

⁵² On pa nihá to rüšensko srakico, nági je odbêžao od njíh.

⁵³ I odpelali so Jezuša k víšešnjemi popi, i vküp so se spravili k njemi vsi vládnicke popovski i stariši i pisáčke.

⁵⁴ Peter ga je pa ôzdaleč nasledüvao notri vu dvor višešnjega popa. I vküp je seo z hlápcmi; i segrêvao se je pri ognji.

⁵⁵ Vládnicke pa popovskí i cêli tanáč so iskali prôti Jezuši svêdôstvo, da bi ga vmôrili; i nej so najšli.

⁵⁶ Ár vnogo ji je krívo svedočilo prôti njemi; ali njihova svedôstva so se nej glíhala.

⁵⁷ I níki gori stanovši krivično so svedočili proti njemi govoréči.

⁵⁸ Mí smo ga čüli govoréčega: jas doli sterem eto z rokami naprávleno Cérkev, i po trí dnévi drügo brezi rôk naprávleno gori pocimpram.

⁵⁹ I ni tak se je nej glíhalo njihovo svedôstvo.

⁶⁰ I gori stáne te višešnji pop med njimi, pitao je Jezuša govoréči: ne odgovoríš nikaj, ka eti prôti tebi svedočijo?

⁶¹ On je pa mučao i nikaj je nej odgôvoro. Pá ga je víšešnji pop pítao, i pravo njemi je: tí sí on Kristuš Sin toga blagoslovlenoga?

⁶² Jezuš je pa erkao: jas sem. I vidili bodte Siná človečega sedéčega z dêsne zmožnosti Bože, i pridôčega z oblákmi nebeskimi.

⁶³ Te víšešnji pop pa raspraščivši süknjo svojo velí: ka ešče potrebüjemo svedôstva?

⁶⁴ Čüli ste preklínjanje; ka se vám vídi? Oni so ga pa vsi sôdili, kâ je vrêden smrti.

⁶⁵ I záčali so níki plüvati na njega, i zakrívati obráz njegov, i za vüha ga biti, i praviti njemi: proroküj. I hlápci so ga z palicami bili.

IV.

⁶⁶ I gda bi Peter bio vu dvori zdolaj, príde edna z slüžbenic toga víšešnjega popa.

⁶⁷ I vidôča Petra, kâ se je segrêvao, gléda na njega i velí: i tí si z Názarenskim Jezušom bio.

⁶⁸ On je pa tajio govoréči: ne znam, niti ne rázmim, ka tí práviš. I vö je šô vu predvor, i kokôt je zpopêvao.

⁶⁹ I deklíčka, vidôča njega, pá je záčala praviti tim tam stojéčím: ka je ete z onih.

⁷⁰ On je pa páli tajio. I po malom vrêmeni, páli so ti tam stojéči pravili Petri: zaistino si ž njih: ár si Galileanec, i gúčanje tvoje je prispodobno.

⁷¹ On se je pa záčao zaklinjati i priségati; kâ neznam, práj, človeka toga; koga právite.

⁷² In drügôč je kokôt spopêvao. I spômeno se je Peter z réči, štero je njemi erkao Jezuš: kâ prvle, liki kokôt bode popêvao dvakrat, zatajíš me tríkrat. I, vö idôči, jôkao se je.