Psalmi 56 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

LVI. ŽOLTÁR. Prošnja prôti pregančarom.

¹ Dávida zláta rêč k naprêspêvanji od nêmoga golôba, med tühénci, gda so ga Filisteuške zgrabili v Gáti.

² Smilüj se nad menom. Bôg! ár me človek ščé vtoniti, ves dén bojüvajôč me ščé potežiti.

³ Vtoniti me ščéjo nepriátelje moji vsákdén; ár se vnôgi bojüjejo prôti meni zvišávajôč.

⁴ Gda se bojim, teda se na tébe slonim.

⁵ Vu Bôgi bom se hválo i v Rêči njegovoj: vu Bôgi se vüpao, i nebom se bojao. Ka mi more človek!

⁶ Vsákdén zaobračüjejo rečí moje: vse njíhove mísli so prôti meni na hüdo.

⁷ Vküp se črêdijo, čate mečejo, i šütajo za mojimi petami, kak bi mogli düšo mojo popádnoti.

⁸ Pri vsoj nepravičnosti zdrži njé; alí süni doli tákše lüdí brez milošče o Bôg!

⁹ Prečti ti pobêg moj, poberi skuze moje vu tvojo posôdo. Nêli so v računi tvojem?

¹⁰ Teda se nepriátelje moji názdrt vrnéjo, vu dnévi vu šterom bom kríčao. Tak spoznam, ka si tí Bôg moj.

¹¹ Gláso bom Rêč Božo, zvišávao obečanje Gospodna.

¹² Vu Gospodni se vüpam, ni se nebojím. Ka mi dene človek?

¹³ Tebi sem oblübo, o Bôg! tebi, ščém dati hválo.

¹⁴ Ár si tí oslôbodo düšo mojo od smrti, nogé moje od pošklesnenjá, da bi mogao hoditi pred lícom tvojim, o Bôg, vu svetlosti ti živôči.