Oznanost 6 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

VI. TÁL. Šést pečátov gori vtrgnenjé I. Te prve 1–2. II. Te drüge 3–4. III. Te trétje 5–6. IV. Te štrte 7–8. V. Te péte 9–11. VI. Te šéste 12–17. I.

¹ I vido sem: gda je ôdpro te Ágnec edno zti pečatov; i čüo sem edno si štiraj stvár govoréčo, liki glás grmlajce: hodi i glédaj.

² I vido sem: i ovo eden bêli konj, i te sidéči na njem je meo locén; i dána njemi je korôna i vö je šô obladüvajôči i ka bi obládao.

II.

³ I, gda bi ôdpro to drügo pečat, čüo sem to drügo stvár govoréčo: poj i glédaj.

⁴ I vö je šô drügi konj erjávi; i tomi sidéčemi na njem je dáno, ka bi vzéo mér od zemlé, i naj eden drügoga vmárjajo. I dáni njemi je meč veliki.

III.

⁵ I, gda bi ôdpro to tréjo pečat, čüo sem to trétjo stvár govoréčo: hodi, glédaj. I vido sem: i ovo eden črni konj; i sidéči na njem je meo vágo vu rôki svojoj.

⁶ I čüo sem glás na srêdi ti štiri stvári erkôči: merica pšenice za eden žukavec i tri merice gečmena za eden žukavec; oliji pa i víni ne škôdi.

IV.

⁷ I, gda bi ôdpro to štrto pečat, čüo sem glás te štrte stvári erkôče: hodi i glédaj.

⁸ I vido sem: i ovo eden plávi konj, i kí je na njem sedo, imé njemi je bilô smrt i pekeo jo je nasledüvao. I dána njima je oblást vmoriti štrti tál lüdstva na zemli z mečom; i z gládom i zvirinov zemelskov.

V.

⁹ I, gda bi ôdpro to péto pečat, vido sem pod oltárom düše ti vmorjeni za volo rêči Bože i za volo svedôstva, štero májo.

¹⁰ I kríčale so z velikim glásom erkôče: kak dugo, Gospodne, svéti i pravični, ne bodeš sôdo i zadomeščávao krv našo nad prebivajôčimi na zemli?

¹¹ I dáne so vsákšoj bêle dúge srakice: i povêdano njim je; naj počívajo ešče edno malo vrêmena; dokeč se spuni i slugov njihovi i bratov njihovi račún, kí se vmoríjo, liki i oni.

VI.

¹² I vido sem, gda bi ôdpro to šésto pečat: i ovo veliko zemlé gíbanje je včinjeno i sunce je grátalo črno, liki kosmáto vreče, i mêsec je, liki krv, erdéči grátao.

¹³ I zvêzde nebeske so na zemlo kapale; liki figovo drêvo z sébe zmeče svoj nezreli sád, gda se od velikoga vötra trôsi.

¹⁴ I néba je odstôpila, liki zasükane knige: i vsi brigôvje i zátonje so se svoji mêst genoli.

¹⁵ I králove zemlé i ti veliki i ti bogati i jezernicke, i vládnicke i vsáki sluga i vsáki slobodnják, so se skrili v lüknje i v brigôv pečíne.

¹⁶ I erkli so gorám í pečínam: spadnite na nás i skríté nás pred lícom toga sidéčega na králevskom stôci i od srditosti Ágneca.

¹⁷ Ár je prišao te velike srditosti njegove dén: i što more obstáti.