Oznanost 14 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XIV. TÁL. I. Agnec na Šionskoj gori stoji svojimi nôvo pesen popêval jôčimi 1–5. II. Dvá angela letéča, zkoteri eden nazviščâva Evangeliom te drügi pa Babilona spadnenjé 6–13. III. Od žétve i brátve 14–20. I.

¹ I vido sem: i Ágneca stojéčega na Šionskoj gori i ž njim stô štíridesét i štiri jezero; ki so meli imé Očé njegovoga napísano na čeláj svoji.

² I čüo sem glás z nebés; liki vnožino vodé glás, i liki glás velike grmlajce: i čüo sem glás citarášov, ki so citárili svojmi citarami.

³ I popêvali so, liki edno nôvo pesen pred králevskim stôcom i pred timi štirami stvármi i starišmi: i nišče se je nej mogao navčiti te pesmi; nego li ti stô štiridesét štiri jezero; kí so od küpleni od zemlé.

⁴ Tê so, kí so se z ženami nej oskrúnoli; ár so dévojke. Eti nasledüjo Ágneca; kamakoli ide. Tê so küpleni z lüdi, prvotina Boža i Ágnecova.

⁵ I vu njihovi vüstaj je nej nájdena jálnost. Ár so nevujvlačéni pred králevskim stôcom Božim.

II.

⁶ I vido sem drügoga angela letéčega na srêdi nebés, kí je meo vekivečni Evangeliom; ka bi ga nazviščávao tim prebívajôčim na zemli i vsemi národi i plemeni i jeziki i lüdstvi.

⁷ Govoréčega z velikim glásom: bojte se Bogá i dájte njemi díko; ár je prišla vöra sôdbe njegove. I molte ga, kí je napravo nébo i zemlo i môrje i stüdence vse vodé.

⁸ I eden drügi angel ga je nasledüvao govoréči: spadno je, spadno je Babilon, to veliko mesto, záto, kâ je z srditosti vinom, tô je práznosti svoje napájalo vse národe.

⁹ I te trétji angel je je nasledüvao govoréči z velikim glásom: či bode što to divjáčino molo i njé kêp i vzeme znamênje na čelo svoje, ali na rôko svojo.

¹⁰ I on bode pio z vina srditosti Bože; štero je brezi zmêšanja točeno vu njegove srditosti pehár; i mantrani bodo vu ognji i žvepli pred svétimi angelmi i pred Ágnecom.

¹¹ I din njihove moke bode gori šô na veki veke: i ne bodo meli gmaha vujdne i vnoči; kí bodo molili to divjáčino i njé kêp, i či što gori vzeme znamênje njé imena.

¹² Eti je trplivost ti svéti. Eti so: kí zdržávajo zapôvidi Bože i vero Jezušovo.

¹³ I čüo sem glás z nebés erkôči meni; píši, bláženi so ti mrtvi, ki vu Gospodni vmérajo od vezdášnjega hipa. Zaistino veli Düh: ka si počinéjo od ôpravic svoji; njihova dela je pa bodo nasledüvala za njimi.

III.

¹⁴ I vido sem: i ovo oblák bêli, i na oblâki sidéči prispodoben k Síni človečemi imajôči na glavi svojoj zláto korôno i vu svojoj rôki eden ostri srp.

¹⁵ I drügi angel je prišao z cérkvi kričéči z velikim glásom tomi sidéčemi na obláki: püsti srp tvoj i ženjaj; ár ti je že prišla vöra, naj ženjaš; geto se je že dozorila zemlé žétva.

¹⁶ I vrgao je te sidéči na obláki srp svoj na zemlo: i požeta je zemla.

¹⁷ I drügi angel je vö prišao z cérkvi, štera je vu nébi, imajôči i on srp ostri.

¹⁸ I drügi angel je prišao od oltára kí je meo oblást nad ognjom. I kríčao je z velikim kričom tomi; kí je te ostri srp meo govoréči: püsti tvoj ostri srp i poberi grozdje vse zemlé goríc. Ár se je že dozorilo njíh grozdje.

¹⁹ I vrgao je te angel svoj srp na zemlo i pôbrao je vse gorice te zemlé; i vrgao je je vu te velike srditosti Bože preššo.

²⁰ I kláčena je ta prešša zvüna mesta: i krv je šla vö z prešše notri do vüzd konjom na jezero šéststo bižájov.