Djánje 18 - Prekmurska NZ & Psalmi (1928)

XVIII. TÁL. I. Pavel v Korintuši pôdrügo leto vči 1–11. II. Gallion Židovom na tožbo prôti Pavli nikši odloček ne dá 12–17. III. Pavel se po vnôgi gmajnaj ravna v Jerušálem 18–28. I.

¹ Potom pa Pavel vö idôči z Atene, šô je v Korintuš.

² I, gda bi najšao nikoga Židova po iméni Akvilo, z Pontuškoga roda, kí je nej dávno prišao z Vlaškoga orsága, i Priscillo ženo njegovo (záto, ka je zapovedao Klaudiuš Casar vö idti vsêm Židovom z Ríma), šô je k njima.

³ I, da je bio prispodobne meštríje, ostano je pri njima, i delao je; ár je meštríja njihova bila, šatore delati.

⁴ Štükao se je pa vu správišči po vsákoj sobotti, i obládao je Židove i Grke.

⁵ Gda bi pa prišla od Macedonie i Siláš i Timoteuš, stiskávani je v dühi Pavel posvedočüvajôči Židovom, kâ je Kristuš Jezuš.

⁶ Gda bi pa oni prôti stanoli i preklínjali, vö stepé gvant svoj erkôči njim: krv vaša nad glavôv vašov vám naj bode; jas sem čísti; od etec med pogane pojdem.

⁷ I idôči od tistec, prišao je vu hižo nikoga po imeni Justuša, p božnoga človeka, šteroga hiža je pôleg správišča bíla.

⁸ Krisruš pa, vládnik správišča, je vervao Gospodni ze vsov hižov svojov, i vnôgi Korintušáncov slíšavši, vervali so, i okrstili so se.

⁹ Erkao je pa Gospôd po poglédi v noči Pavli: ne boj se; nego gúči, i ne muči.

¹⁰ Ár sem jas z tebom, i nišče ne stáne prôti tebi, kâ bi ti kâ hüdoga včíno; ár jas dosta lüdstva mám vu etom mesti.

¹¹ I bio je edno leto i šést mêsecov tam vučéči med njimi rêč Božo.

II.

¹² Gda bi pa Gallion namestník bio v Aháii, stanoli so prôti Pavli z ednákim tálom Židovje, i pelali so ga pred sôdnji stolec.

¹³ Govoréči: kâ prôti právdi ete ráta lüdí čestiti Bogá.

¹⁴ Gda bi pa Pavel meo odprêti vüsta, erkao je Gallion k Židovom: da bi bíla kákša nepravičnost, ali hüda prekšenost, ô Židovje! pôleg rázuma bi vás poslühno.

¹⁵ Či je pa pítanje od rêči i iménov i právde vaše, ví samí glédajte k tomi. Ár jas toga sodec neščem bidti.

¹⁶ I odegnao je je od sôdnjega stolca.

¹⁷ Grki so pa popadnoli vsi Sošteneša, správišča vládnika, i bili so ga pred sôdnjim stolcom; ali Gallion je nikaj za tô nej márao.

III.

¹⁸ Pavel pa, gda bi ešče vnogo dní tam ostano vzéo je slobôd od bratov, i odplavao je v Šírio, i ž njim Priscilla i Akvila; obrio si je pa glavô vu Cenkrei, ár je méo oblübo.

¹⁹ Prišao je pa vu Efezuš, i tam njiva je niháo; on pa notri idôči vu správišče, štükao se je z Židovmi.

²⁰ Prosili so ga pa oni, kâ bi več vrêmena pri nji ostano, ali nej je na njé stano.

²¹ Nego je slobôd vzéo od njíh govoréči: potrêbno mi je vsegavêč príšestni svétek v Jerušálemi svetiti; ali pá se povrnem k vám, či de Boža vola. I odíšao je z Efezuša.

²² I pridôči vu Cezário, gori idôči vu Jerušálem, i pozdravivši gmajno, doli je šô vu Antiohio.

²³ I da bi tam nikeliko vrêmena prebívao, potom je vö šô, i obhájao je po rédi Galacie i Frigíe držélo potrdjávajôči vse vučeníke.

²⁴ Níki Židov pa po iméni Apolloš, z leženjá Aleksandriánec, môž lêpoga guča, je prišao vu Efezuš, zmožen bodôči vu písmaj.

²⁵ Té je bio navčeni na pôt Gospodnovo, i bodôči vrêloga dühá gúčao je, i včio je skrblivo ona, štera so od Gospodna, znajôči li samo Ivanov krst.

²⁶ I té je záčao z srčnostjov gúčati vu správišči. Šteroga gda bi čüla Akvila i Priscilla, k sebi sta ga vzelá; i bole sta njemi vö zložila pôt Gospodnovo.

²⁷ Gda bi pa štéo vu Ahajo prêk idti, opômenjeni bratje so písali vučeníkom, ka bi ga gori príjali. Šteri, gda bi tá prišao, hasno je dosta tim vervajôčim po milošči.

²⁸ Ár je močno Židove premágao očivesno kázajôči po písmaj, ka je Jezuš, te obečani Kristuš.