1 Korindut 15 - Ala Wone Peenok Peebi MbanakYetut eenik a'nuk mi'nagagerak wone 1 Noreewi o. Yogondak an wone obeelom wone aa'nduk yokkiragagirak waganeegutak paga kiniki panggombunuk wonogwe nogo aberogo yokkira o. 2 Yokkiragagirak nogo kit nen mondok nu'lek porogo logomonggotak kenok, wone ti paga kinagap ndarigin kwe, abet mbaka'lek logonet we aanom warogo waganeegutak kwa? 3 Togop me, an wone waganeegirak kit mondok iya mbarubagip nduk yokkirage nagagirak nogo eebe yi o. Ala wone liiru mbanak ndak-ndak, nit maluk eekwi niinok, at Keritut ninake aret kambeegerak. 4 Kangge mbareegi, at eebe waganogo ndoome mambereegwaarak. Mambogo mbareegwa, Ala wone liiru mbanak ndak-ndak, nogo mbere yinuk, eenik agago mippereegerak. 5 Mippege mbareegi, at Yetut nen Kepat enegen kaawak nduk, eebe nikkage nagagerik, ti'nuk, peebi it Duabelas nogo inigen kaawak nduk, eebe nigiyareegerak. 6 Nogo nigiige nagagerik, ti'nuk, peebi nen ninoreewi ineebe ambik lima ratus aret ambit me kuwak eerak wonogome, inigen kaawak nduk, nigiyareegerak. It aakumi nigiyareegerak nogo ti, ando muk kambeegwaarak kwe, ando ambik kangga'lek awo ineenik wonogwe o. 7 Nogo nigiige nagagerik, ti'nuk, Yakobut nikkage, ti'nuk, it nappiyareegerak nogo abok aret nigiige, eereegerak. 8 Ti eeke nagagerik, an nogo, elege nda'nariyak eyom awo kagak aberak lek me, nda'nogo mengga kwak, an togop aret aberak lek me, nenegen kaakit nduk, age yobok togon an aret ni'neyareegerak. 9 An o maan nen Ala apuri kuwak eerit nogo menggaarak nogo piyak-payak eeginabit nege nagagirak me, “Nappiigak mendek,” yo'nogo logonetak lek kwe, an nogo, it aap nappiigak mendek inabu'me negen logokit nduk, leenogo paneegerak o, obak! 10 Togop me, at Ala nabuwa mba'nuk, eeppaneegerak nogo paga yogondak nobaabut alik eerit nage neego ogotik o. Ala nabuwa mba'nuk, eeppaneegerak nogo ti, we aanom warogo eeppanulik o. It nappiigak ando nogo ti, we mbuuluk iya negen eeko nogogwaarak kwe, an perak, mondok iya lombok eeke nagagirak. Ti eeke nagagirak nogo ti, an nen ta lek o. Ata, Ala nabuwa mba'nuk, eeppanege kagak, niniki aganggen kerek togon eeke nagagirak me yagi o. 11 It eeko nogogwaarak paga ilik, an eeke nagagirak paga a, ti iya lek o. Ata, nit abok yorogo monggoorak eebe yokkirogogurak kit abet mbareegutak ti perak, iya o. Ala nen nineenik eerogo mippinanigin wone 12 At Keritut nogo kambunuk nogo menggam nen eenik eerogo mippereegerak wone nit nen yokkirogwe niigak kwe, kit ando nen yogo logonet, “Aakumi kanggwi nogo ineenik arugun lek o,” yinuk, nonggop nduk yogo ogotik? 13 “Nit peebi kambunuk, nineenik arugun lek o,” yinuk, abet aret mbako logonetak en, at Keritut kunduk, kambunuk, eenik a'netak lek abet aret mbako logonetak o. 14 Ndi, at Keritut kangge nagagerik, eenik a'netak lek nen, nit wone yokkirogo monggoorak nogo ti, we aanom warogo yiluk-yiluk negen yokkirogo logonetak me, kit kunduk, kiniki we aanom warogo abet mbareegurak mba'netak o. 15 Ndi, it aakumi kanggwi nogo ineenik agago mippiyoorak abet aret logonetak lek nen, Ala nen Keritut mippulik kagak, “Lek o, eenik agago mippereegerak o,” yinuk, yokkirogo nogogurak me, nit yogwe nogo pilit aret ninombako logonetak. 16 Ndi, it aakumi kambeegwaarak nogo, peebi ineenik eerogo mippiyaagin lek mbakwi kenok, at Keritut kangge nagagerik, eenik agagerak nogo eenik arulik mondok-mondok kambeegerak mbako logonetak. 17 Ndi, at Keritut eenik eerogo mippenetak lek en, kit kiniki abet mbakwi nogo ti, we aanom warogo abet mbako logonet, kinomaluk mondok kinoba luurik aret logonetak. 18 Ndi, at Keritut eenik a'netak lek en, it Keritut inom kunik logonet kambeegwaarak nogo kunduk, kobak aago aret logonetak. 19 Ndi, nit togon we nggween paga yayi nen mban Keritut obeelom eeppinanigin mba'nuk, niniki lunik wonogwe niinok, “Kit abet mbaka'lek mendek kinabuwa o,” yinuk, yorogo monggoorak kwe, it nen, “Kit perak, kinabuwa nggwok lombok mbakkologo logonip o,” yinuk, yo'nirogo logonetak. 20 Togop kwe, at Keritut kanggo menggam nen eenik agago mippulik ti lek o. Mippereegerak aret me, anggen iyaalok mbanak pogom, it kanggo menggam nen iyaalok eenik agago mippereegerak nogo ti, at aret o. 21 Aap ambi nen maluk eereegerak nogo paga nit abok aret kanggo monggoorak ti kokwak, aap ambi eereegerak nogo paga nit abok kanggo menggam nen nineenik eerogo mippinanigin o. 22 Nit abok Aram ninom kunik logonet, kanggo monggoorak ti kwak, nit aakumi abok Keritut ninom kunik logonet kanggwi kenok perak, mondok nineenik logowok nduk, mippinanigin o. 23 Ti eeke logonet, mondok peebi-aa'nduk mippinanigin o. At Keritut ti, anggen iyaalok mbanak kwak aa'nduk eenik eerogo mippereegerak me, at peebi wage logomenggerik, apuri ninom kunik monggoorak nogo, abok aret nineenik eerogo mippinanigin o. 24-25 Mippinanege kenok, o age yobok paga ariyak nogo aret ari woraagin me, at Ala nen, “It ninom ogoorak wonogwe nogo tebenogo piiga'lek kagak, Keritut mban tiyanak logowak o,” yinuk, kooneegerak me, yi kugi ndi kugi inom, aap yo'nggok aakumi inarum menggaarak inom, inayuk warak menggaarak inom, it Ala inom ogoorak menggaarak mendek abok aret tebenogo piige logomenggerik, nit at Ala abu'me logowok nduk, at apuri ee'ninabeegerak nogo mban wo'niren Ala abu'me pinani nagin o. 26 Ala inom ogoorak wonogwe nogo lek eerogo piige logomenggerik, irip paga lombok ti, kanggwi alom nogo mondok lek eerogo pigin o. 27 “Yi mendek ndi mendek abok aret at abu'me logowak nduk pereegindak o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak me, at Ala nen, “Yi mendek ndi mendek,” yereegerak nogo ti, at yi mendek ndi mendek Keritut abu'me pege logonet, “An neebe inom aret Keritut abu'me tebe yinuk, logokit,” mba'nuk, yereegerak lek o. 28 Ata, yi mendek ndi mendek inom, yi aakumi ndi aakumi inom, abok aret Ala nen tebenogo Keritut abu'me piige mbaremenggi, ti'nuk, Ala alik mban tiyanak logonet yi awi ndi awi at oone mban mondok endak warak logowak nduk, aput nen ari logonet, “Kat nogoba yi mendek ndi mendek nabu'me paneegindak nogo, yogondak an kapuluk kabu'me tebe yinuk, logi o, yinuk, yo'nirigin,” mba'nuk, yereegerak kogo o. 29 It kanggaatak ineenik agago mippiyoorak lek kenok, it aap kanggaatak inobaane'me yiime wuppiigo menggaarak nogo ti, nonggop nduk wuppiigwi mbakop? It kambeegwaarak nogo ineenik agago mippiyaagin lek kenok, nonggop nduk it inowe-inawot kanggwi iinok, “Inobaane'me yiime wuppinanuwak o,” yinuk, yogo agaarik, mbakop? 30 Ndi, nit togon nonggop mbakop? Ala nen nineenik agago mippinanigin lek kenok, nit ko'lu-kii'me ninooriyak eekwi iigak, ninogogumbuk puk aret logorak mbakop? 31 Lek o. “At kambuwak o,” yinuk, ko'lu-kii'me nooriyak eekwi iigak, nagabiti lek logonet, eeke minggirak kit pilit nombarugup o. Ninowe Keritut Yetut kinom kunik logonet, eekwi paga an nale'nggen mbake logonet, Ala wogoppege kit abet aret nombako monggotak nogo kwak, “At kambuwak o,” yinuk, ko'lu-kii'me nooriyak eeko menggaarak abet aret nombako logobagip nduk, yokkiragi o, noreewi. 32 Aakumi kanggwi ineenik agago mippiyoorak lek kenok, an o Epetut yime logonet, nggeewo anini warak aakumi nibininake menggi kwak, it aakumi ninom ndugwi pereegirak ti paga an nano koloorak nduk eereegirak mbakop? Lek me, “Nit ko'lu aret kambugun me, yogondak mban amele nenet nogo logowok o,” yinuk, mbako logonetak. 33 “Kit kinobaabut obeelom wonogwe nogo nen aakumi maluk eekwi kinom nugwi kiinok, kinom maluk eekkolaamunggup o,” yinuk, yogo menggaarak nogo ti, abet aret yogwe me, aakumi nen wone alik yokkirogo logonet, kinambokan laganggwi iyo, kiniki liippinip o. 34 It ando kinenggela'me Ala wone ineenggo'lek iigak, kit maluk eekwi me, maluk eeko monggotak nogo mbo punuk, kiniki warak a'nip o. Wone yokkirage yi, kit kinenggali arubagip nduk, yokkiragi o. Nabelan-kabelan eeppinaniyak wone 35 Kit ando nen yogo logonet, “Nit kanggwi nogo nonggop negen agago mippinanigin mbakop? Nineebe ninetenggen nano ndak-ndak agago mippinanigin o?” yinuk, yogwe kiigirak me, wologwe. 36 Kit aap wi negen yogwebok. Mbato awi yakootak agabolo nggonenogo pega'lek kagak, eebe mbilanggeelik nogo, kit kineenggo'lek a? 37 Kit yi mendek ndi mendek awi yako monggotak nogo yako logonet, eebe apit awi yakulik o. Ata, mbato a, yi mendek ndi mendek alik mendek awi a, yako logonet, anggen ambitak menenogo yako monggotak kwe, 38 mbilanikit nduk eeke logonet, eebe-etenggen alitak lombok mbilangge menggerak nogo ti, Ala nen mban iniki koombunuk, eeppege menggerak o. 39 Yi mendek ndi mendek amiya warak ogobakkigirik nogo ti, agabolo-enete ambit mban wonageelik o. Aap agabolo alik, wam agabolo alik, towe agabolo alik, ikan agabolo alik, wonage menggerak. 40 Ndi, mbogut paga yi mendek ndi mendek ogobakkigirik nogo inetenggen alitik-alitak kogwe, nggween paga kunduk, yi mendek ndi mendek ogobakkigirik nogo inetenggen alitak lombok kogwe, eeko monggoorak. 41 Oonegen abinak alik, tut abinak alik, laaluguragan abinak alik, ndi, laaluguragan ando inabinak alitak lombok aret menggaarak. 42 It kanggwi ineenik agago mippiyoorak ti, togop aret o. Nit nabelan-kabelan eerogo pinanege logonet, aakumi nen awi yako mengga kwak, nit ninagabolo pili ariyak mendek yi, nggonenogo mbo punuk, obaane'me mondok logorak mendek yirippinanege, 43 ninagabolo maan maluk mendek nogo, nggonenogo mbo punuk, obaane'me ngget amuni mbanak mendek yirippinanege, ndeyak nogo mendek mbo punuk, obaane'me omaawi mondok logorak mendek wo'nirage. 44 ndi, nggween paga mendek nogo mbo punuk, obaane'me ngget mendek Ala etenggen ndak-ndak ogobakkigirogo pinanege, eerogo pinaninuk mippinanigin o. Nit nggween paga yime logowok nduk, ninagabolo nggween paga mendek yippinaneegerak nogo kwak, peebi mbogut paga logowok nduk, ninagabolo mbogut paga mendek yirippinanigin lek mbakop? 45 “Aap Aram aa'nduk nggween mendek wakkage mbareegi, eenik a'nuk oone warak agagerak o,” yinuk, liiru mbanak wonage. Ti'nuk, Aram peebi mbogut paga mendek nogo perak, aakumi ineenik aganake logowak nduk, nappi wagagerak. 46 Ti kenok, mbogut paga mendek aa'nduk woroolik o. Ata, nggween paga mendek aa'nduk wakkage nagagerik, ti'nuk, peebi mbogut paga mendek nappi wagagerak kogo o. 47 Aap aa'nduk wakkagagerak nogo ti, nggween mendek aret wakkagagerak. Ndi, aap peebi mendek nogo ti, at awi alom mbogut paga nen aret wagagerak. 48 Aap aa'nduk nggween mendek wakkagagerak me, nit at apuri nggween paga mendek aret ogoorik o. Ndi, aap mbogut paga nen wagagerak nogo, apuri aganabeegerak kenok ti, mbogut paga mendek aret o. 49 Nit aap nggween mendek wakkagagerak etenggen wonogo monggoorak nogo kokwak, peebi at mbogut paga nen wagagerak etenggen nogo pogom eerogo pinanigin o. 50 Noreewi o. An wone yokkirage yi, kit liippatubagip nduk, yokkira o. Ninagabolo nggween mendek yi, nggonengga'lek kagak Ala abu'me piige menggim unggwi nagun lek o. Ndi, ninagabolo pili ariyak mendek nggonenogo mbo pega'lek kagak, ninagabolo ngget mondok logorak mendek yippinanigin lek mban o. 51-52 Noreewi o. Wone kote kumaarak wone ambi yokkira o. Nit abok aret kambugun lek o. Nu'lek me o yabok telanggage kenok, ninogut nage menggi kwak, o irip paga kuli oone nggwok eeka trompet nogo oone pu eeke kenok, nit abok nineebe alik negen eerogo pinanigin o. Oone nggwok eeka trompet nogo oone pu eeke mbaremenggi, it aakumi kambeegwaarak nogo mondok-mondok inabelan waawak nduk, ineenik eerogo mippiige logomenggerik, nit abok nineebe alik mendek eerogo pinanigin o. 53 Ninagabolo pili ariyak mendek yi nogo ti, nggonenogo mbo punuk, obaane'me mondok logorak mendek yirippinanege, ndi, kanggwi mendek nogo mbo punuk, nineenik mondok logorak mendek eerogo pinanege, eerigin o. 54-55 Ndi, ninagabolo pili ariyak mendek yi, nggonenogo mbo punuk, mondok logorak mendek yirippinanege logonet, kambuurak mendek nogo mbo punuk, nineenik nabelan-kabelan agago pinanigin o. Ti eeppinanege kenok, “Aap ineegin tiyak ari menggi kwak, kanggwi alom nogo mondok lek eerogo pigin o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak nogo a'me lik yigin o. Ndi, “Kanggwi alom unde yi, wae. Kat ngge eekendak paga keegin tiyak yuurak mbaken? Kanggwi alom unde yi, wae. Aakumi inooriyak kamburu andiigwi nogo ngge o?” yinuk, yogo logogun o. 56 Aakumi kanggwi iinok, inooriyak amburu andiigwi kwak, niniki me andi kogwe ti, maluk alom ninikime wonage ti nen aret. Ndi, nit maluk eekwi nineenu ee'ninaburak alom nogo ti, wone Muta yoreegerak aret kwe, 57 ineegin tiyak ari menggi kwak, at ninowe Yetut Keritut eereegerak paga nit kambuurak ee'ninake tit kagak ninale'nggen kogo logowok nduk omaawi wo'nirage menggerak me, “Ninogoba Ala wa,” yinuk, at mban alut eeko logowok o. 58 Ti kenok, noreewi o. Kit an niniki kunik me, kiniki mondok kwi'ndak nu'lek logonet, ninowe eyabu aret eekwi kenok ti, we aanom warogo eekwi lek ambi kola noorak nduk eekwi kineenu me, kulinik-kalinik nggwiirit-nggwaarit aret eeko logonip o. |
LAI 2009
Indonesian Bible Society