Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -

LUKAT 1 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike Wene


Lukat en at Teopìlùt hai wasike wene

1-2 Teopìlùt noe e. Wene nit ninekele'ma nen haga'lagaike a'nogo, it wene ebe ero ba nen haga'larik waganem ineileken hasukwasik yakùlisìlìk nìkì lagaukwa mene nen yogonisasukwa higit hogo, it apùnì aike inebe motok apik enat wene ebe helal wanuogolùk walhìlìk wagaukwa.

3-4 Atì'nogo walhìlìk wagaukwa meneat he, an hogo re, wene atì ero ba nen tùkùm hogo yakùlhì lagagisik nogo nen he, hat he, wene yakùlhesukwa mene atì eberogoat ìlùk akanok en he, wene ebe pìlìngìrogo helal waganogo hoba lakhei wesigìlùk akìkì lagìrìk wanhì lagì yì o. Noe.


Ala nen Yohanet ima pelaginapi lagaike mene a'nogo ta'lasigin, ìlùk abok yogoisasike wene

5 Ap kain Herotet atì o Yurea tokwe etagepogot werek oba, ap aike etage Sakaria, ebe ap Abia nen tagomakwe mene inom inebe Ala esewerek logolìk at hesik hagatì lagaukwa mene welagaike. Nen, at agwe re, ap Harun nen tagokwe mene etage Elisabet atì welagaike.

6 It agwe eperak atì re, ninopase Etagepogot en, “Yì'nogo haga'no, tì'nogo haga'no,” ìlùk, yakùlnisìgìk, ninasuk watìk, isike mene a'nogo, motok higit hogoat hagatì lagaukwama re, at Ala nen he, “It atì inoabùt hano motok,” ìlùk, enagat eileken isìkì lagaike.

7 Meneat he, at he Elisabet atì, ebe abìlì nen eak aike takìgì'lek logolìk agùn eperagat arat yaman agaukwasik welagaukwa.

8-9 Atì'nogo yaman arìk logolìk, ineki aike sapùl he, at Sakaria ebe inom, ap aike inebe omakeat mene inom, Ala esewerek logolìk, it en at Ala awì wùrì'mo kìlìk hagasusak elok agaike. Elok agaikomo kisukwasik he, apen hano mene Ala eilhanem sa hak en lolesi kigin, ìlùk oageke lakhìkì lagaukwa higit hogo, at Sakaria lakhikenem oba higit agaikomo loligìlùk kisike.

10 Atì'nogo kìlìk lolho kolek, apùnì apik o silimo atogorogo sapan iko welagaukwa.

11 Apen hano a'nogo mene halì lolhenem he, ninopase Etagepogot agot, malaikat pogot oba Ala nen yoko pelaksa wagarek mene aike pi wagaikesik apen hano mene lolhì lagaukwa ba a'nogo ineki ebekwe akìt Sakaria elokoma melagaikomo eileken hasike.

12 Eileken hìlìk he, a'maken lìlìk ayùk agaikomo re,

13 at malaikat a'nogo nen he, “Sakaria! Hayùk agùn o. Hat sapan ìkì lagen a'nogo, Ala arat asuk holhe o. Hagwe Elisabet atì eak abat takhesigin o. Takike halok he, etage Yohanet salino.

14-16 At atì agosa a'la nenat, Ala Areagùn motok peserek ta'larìk he, ninopase Etagepogot eilhanem ebe kain logolìk, anggur eken amusu mel, i lùgùlùgì palharek mene he'nakit mel, nìkì'lek motok logolìk, apùnì Isirael mene inebe apik inetaùken ninopase Etagepogot Ala oba hìpìrìk logouagalùk, at en inoabùt hebelinabigin atì. At ta'laganem apùnì inebe apik ina'la hai apik hakiko kolek, hat hogo re, ha'la hai hakìgìk, ebe hoba lìok ìgìk, igin o.

17 Ala Areagùn ap Elia atì a'la logolìk omamerogo hagarìk nìkì lagaike mene atì, at Yohanet atì oba louk ìlìk, yekerùgì inopaselak inom, lapuk hogo hisìgìk, wene inesako holùhùk mene it aike wene holìk higit hogo hagatarek mene inoabùt wanuagalùk hagarinapìk, inebe ninopase Etagepogot hesigat logouagalùk tegelogo hisìgìk, igìlùk, at tak ta'larìk atì'nogo hagarìk nìkì logogin o,” ìlùk yogosike.

18 Atì'nogo yogosikomo, at Sakaria nen he, “An nagwe neperak arat yaman agosi'mo re, wene egen atì nìkì'nogo haga'lasigin. Eberogoat haga'lasigin ìlùk nìkì'nogo nelu asigin,” ìlùk isikomo,

19 at malaikat a'nogo nen he, “An Ala eilhanem metek welagìrek mene netage Kapiriel atì nebe anat o. Hano wene yì yogohesuagalùk, at Ala nen yoko lakhani wagama wagì o.

20 Atì'nogo wagarìk wene yogohetì meneat he, eberogoat akìgì'lek atì nen, haga'lasusak higit oba haga'lasigin atì oan haga'lagì'lek werek kolek he, hane palogo pìlìk hane ìgì'lek te'meksek logopik en, hobuk wene atì obogat haga'laganem en, hane huak igin o,” ìlùk yogosike.

21 Atì'nogo yogoto kolek he, it apùnì olilu sapan iko welagaukwa amanogo nen he, “Sakaria a'nogo olilu motok wùlìbi wagì'lek Ala awi wùrì'mo ouma motok werek atì nayùk e!” ìlùk atì'nogo ikenem,

22 Sakaria ebe wùlìbi wagaikesik he, wene ane aike motok yogoisìgì'lek kamo isikomo, it amanogo nen he, “Ap yì Ala awì wùrì'mo nen abìkakan aike hikomo hìgì,” ìlùk hùthasukwa. Atì'nogo ikenem he, at a'nogo aike ane motok ìgì'lek, we eki tùm pìlìng enek ìkì lagaike.

23 Ala hesik hagasuagalùk it amanogo nen Sakaria yogosukwa a'nogo, arat hagasikesik he, ouma lagaike.

24-25 Aua lagaikesik ineki hamùlùgat welagaukwasik en, agwe Elisabet a'nogo omalik a'ma agaike. A'ma agaikomo re, “Nopase Etagepogot atì, an etawì nen apùnì ninom nekalì negen hìkì lagì a'nogo lek asuagalùk haga'nape hìgì o,” ìlùk, kwe wùlìpì'lek ouma hinago motok werek kolek, tugi 5 nen holelhike.


Ala nen, “Yesùt ta'lasigin,” ìlùk abok yogoisasike wene

26-27 He Elisabet a'nogo omalik a'ma werek kolek, tugi 6 en holelhikomo re, Ala nen malaikat pogot oba yoko pelaksa wagarek mene aike Kapiriel a'nogo Kalilea tokwe, o kota etage Nasaret, atoma helekerek etage Maria, ap Yùsùp Taùt en tagokwe mene atì eperak lopolek were'ma oba lakhei wagaike.

28 Lakhei wagaikomo re, at malaikat helekerek a'nogo oba wagaikesik he, mel yogosike: “Maria nerei e! Ala nen hano motok mene wokhesigìlùk heperak welagep o,” ìlùk yogosikomo re,

29 at hele Maria a'nogo asuk holìk, ayuk en oak lei'-leik ìkì logolìk he, “Hai warogo yogonete atì nìkì'nogo nen yogonete,” ìlùk a'la nen ebesike.

30 Atì'nogo ebetì lagaikomo, at malaikat a'nogo nen he, “Maria, nerei e. Hayùk agùn o. At Ala nen etawìthapesik he, hebe oba lìok ike o.

31 Lakhan, hat omalik ha'ma arìk abat tasigin. Tarik he, etage Yesùt salino.

32 Nen, omalik atì alùge arìk kain aganem he, apùnì nen he, Ala Etagepogot kain welagarek a'nogo aput hìgì o, ìlùk ìkì logogun. At opa Taùt atì etagepogot logolìk, apùnì at en hagisek welagaike a'nogo obùlù'mo re, ninopase Etagepogot en, at atìat menhegein o.

33 Yakùp en tagokwe mene amanogo inoe Etagepogot at atìat awe a'ma ane hologo motok logogun o. Atì'nogo hagisek logolìk ebe hù'lagì'lek Etagepogot motok logogin o,” ìlùk atì'nogo yogoisikomo,

34 at hele Maria nen he: “An ap alik nokotma, hat yogoneten atì nìkì'nogo haga'lasigin,” ìlùk atì'nogo isikomo,

35 at malaikat a'nogo nen he, “Ala Areagùn hoba louk i wìrìk he, kuna'ma kagarek hak, ninopase Ala Etagepogot omame apik atì awe a'ma hagagin o. Hagoumo, heak Ala aligat aput tasumo re, apùnì nen, At atì Ala aput, ìlùk ìkì logogun o.

36 Nen, lakhan, hat hoe Elisabet a'nogo ebe yaman aga meneat he, omalik abat a'ma agama o. It apùnì aike nen, He atì ebe abìlì o, ìlùk, abok egarek a'nogo omalik a'ma agasik tugi 6 en holelhomo yogohetì.

37 At Ala nen yì mene tì mene hagasusak he, mea lek o. Elok hagasusak enek,” ìlùk yogosikomo re,

38 at Maria nen he: “Ì o. An ninopase Etagepogot atitigekeat o. Hat en egen atì higit hogoat haga'nabuak o,” ìlùk isikomo re, at malaikat yoko wagaike mene a'nogo Maria hebùlùk he, lagaike.


At Maria a'nogo nen Elisabet ha lagaike wene

39 Malaikat a'nogo lagaikomo, at hele Maria eki hamùlùgat aike welagaikesik en, o Yurea pisikesik he, punu ba atoma lagasikesik he,

40 ap Sakaria a'nogo aua ki lìlìk he, he Elisabet a'nogo hai wasike.

41 Maria nen hai watenem Elisabet asuk holho kolek aremnogoat he, eak a'ma mene a'nogo hogoil hasike. Atì'nogo iko kolek, Ala Areagùn, he Elisabet a'la peserogo kisike.

42 Kisikomo, at he Elisabet a'nogo ane hùkorogoat he, mel isike: “Hìmì inebe apik werek kolegat he, Ala nen, Hano mene harat wokhetìk, heak ha'ma atì hanothìgìk, ikomo.

43 Nen, hat hebe an noe Etagepogot agosa nen nea wagen yì nayùk e!

44 Hat en hai wa'napenem nasuk holho kolegat, omalik na'la mene a'la hai hakìkì logolìk hogoil hike o.

45 Nopase Etagepogot en abok yogohesike mene, ebeat asigin o, ìlùk, hetaùken Ala ba hipìrethegen atì, ha'la hai apik hakegein o,” ìlùk yogosike.


Maria nen Ala hogorasike wene

46 Atì'nogo yogosikomo, at hele Maria nen he, “Nopase Etagepogot atì an na'la nen hogoratì lagì o.

47 Ala nen telnape mene a'nogo nen yì'nogo haga'napomo na'la hai apik hakìkì lagì o.

48 An at atitigeke mene atì, inawe a'ma negen, were'ma eileken niike. Hùlì yogotak en he, apùnì obogat en, Ala nen hana mene wogotomo, ìlùk ìkì logogun o.

49 At omame apik mene nenat, hùko mene haga'nape o. At okawerek aligat etagewerek logouak o.

50 Apùnì obogat, hageat ta'lagaukwa mane inom, ket ta'lagaika mene inom, hobuk ta'lasugun mene inom at ebe inayùk were'ma atawì nen hano hagarinapì logogin o.

51 At eki omame apik atì ba, apùnì ina'la nen hogorakìlì'lùgì mene atì motok pùgùlogo mùgisike o.

52 Apùnì kaintek inetage pogot welagaikarek mene atì sebelogo hisìkì logolìk he, it inetage lek mene atì menhisìgìk,

53 apùnì ina'la nele welagaikarek mene hano mene oba hilarogo wogisìkì logolìk he, it ineilmo wùlalhak mene atì, aike wogisìgì'lek welegat laksìgìk, ike.

54-55 Hageat ninopase Aberaham mel, at en tagokwe mene mel, inom motogat hanorinabigìlùk abok yogoisasike a'nogo higit hogo, at agoromì ap Isirael mene inoba ebe'lùk etawì nen leberisa waga yì o,” ìlùk isike.

56 Atì'nogo isikesik he, at hele Maria a'nogo tugi hìnagan hak, at Elisabet eperak welagaikesik he, hobuk aua wagaike.


Yohanet ima pelaginapì lagaike mene a'nogo ta'lagaike wene

57 At Maria wagaikomo nen he, he Elisabet a'nogo eak takasak higit agaikomo re, eak abat takasike.

58 Eak ap takasikomo re, it apùnì inom welagaukwa mene aike mel, at oe agot mel, “Ninopase Etagepogot en motok etawìratesik hagate big o,” ìlùk isukwasik he, at okawerek inom ina'la hai hakasukwa.

59 Ina'la hai hakasukwasik, ineki 7 nen welagaukwasik en hùenkwe re, omalik a'nogo ogat ekalìma mene paluagalùk wolok wagaukwa. Wagaukwasik he, Omalik yì opase etage higit hogoat etage Sakaria saluok, ìlùk isukwa mene re,

60 agosa nen he, “Lek o! Etage Yohanet salugun o,” ìlùk yogoisasike.

61 Atì'nogo yogoisasikomo, it amanogo nen he, “Hoe hagot inetage atì'nogo le'maat he, etage Yohanet salhen atì nenahalok salhen,” ìlùk, atì'nogo isukwasik

62 omalik a'nogo opase Sakaria a'nogo ineki tùm pìlìng yogotì logolìk he, “Etage kì salusak,” ìlùk

63 atì'nogo isukwama, at Sakaria nen he, “Helep mene helal wanharek atì mene aike wo'ne'ni,” ìlùk eki tum pìlìng isikomo wogosukwama re, “At etage Yohanet o,” ìlùk, helal wanhike. Atì'nogo helal wanhìkomo apùnì apik amanogo nen, “Nayùk e!” ìlùk hogorasukwa.

64 Hogorato kolek aremnogoat, Sakaria a'nogo ane motok huak ìlìk he, ane ìkì logolìk Ala hai watì lagaike.

65 Atì'nogo hagasikomo, it apùnì inom welagaukwa mene amanogo inayùk apik agaukwa. Inayùk arik, wene haga'lagaike mene a'nogo abok o Yurea tom oba mene atoma motok pìlìng-palang hogo yogoisìlìk lagaukwama wene atì sak-pak isike.

66 Atì'nogo ìkì lagaukwama inasuk holhukwasik he, “Ala nen omamerogo agaugethikomo hìgì,” hìlìk, ina'la ebetì logolìk he, “Yekerek werek yì alùge arìk he, nìkì'nogo haga'lasigin,” ìlùk ìkì lagaukwa.


Sakaria nen Ala hogorasike wene

67 At Yohanet opase Sakaria a'nogo Ala Areagùn a'la peserogo kisikomo Ala wene ìkì logolìk he, mel isike:

68 “Nit apùnì Isirael mene atì ninopase Etagepogot Ala nen eileken nisa wagasik telninapomo atì nen he, at hogoratl logouok o.

69 Telninabuagalùk he, at atitigeke Taùt en tagokwe mene omame werek mene menhikomo werek yì.

70 Atì'nogo hagate atì re, it ap ebalep mene Ala nenat okawerek hesik hakasikomo wene yogoisìkì lagaukwa mene nen yogoisìkì logolìk he,

71 It apùnì aike ninom weim palek mene inekimo nen telninapìk, it apùnì obogat ina'mapsìrì wa'nisìlì'lùgì mene inekimo nen kopok hogo hinìgìk, hagasigin o, ìlùk, ìkì lagaukwa a'nogo higit hogoat haga'lagaike.

72-73 At en ninapulak atì etawì nen hanorinabigin ìlùk abok isike a'nogo ebe hagarinapìk, Tì'nogo hagathinabigin ìlùk, wene okawerek en abok yogoisasike a'nogo ebe hagatìk, igin o, ìlùk he, na'la eberek logogin o, ìlùk yogoisasike. Tì'nogo hagasigin o, ìlùk hopuk palogo ninopase Aberaham yogosike hak hagasi waga yì.

74-75 It apùnì aike ninom weim palek mene inekimo nen telogo re, ninayùk agì'lek nineluk logolìk, Ala eileken werek kolek nit weak hagatì'lek, at hesik enek higit hogo hagatìk, ìkì logouagalùk hagasi waga yì.

76-77 Nen, hat naput yì nen, ninoe Etagepogot wesiginkwe yatì logouagalùk, hat ebalebagìk yoko laga logolìk apùnì yì weak tì weak hagarì'lùgì mene Ala nen ùkùm inoba mene sagalogo legetsìlìk telinabigin atì wene hat en yakùlisamo inelu asigin atì ba, hat habok ìkì logolìk, Esin welagarek mene ane yogoisìlìk niko a'nogo ebe yì, ìlùk ìkì logogun.

78 Ninopase Ala atì ninebe etawì'ninabìk he, o hìl lakhei wagarek hak, mo po'loma nen ninoba lakhei waga logolìk,

79 O mùmmo logolìk wa'lasusak atì ninayùk, ìlùk akìlì'lùgì a'nogo o lìa hagarogo hisìgìk, ninoake heite palek were'ma, Kwe yì ba lamo hina'la hapuk igin, ìlùk, yogonisìgìk, igin o,” ìlùk, Sakaria nen isike.

80 Nen, at Sakaria aput a'nogo ebe alùge arìk etaùken motok wurik agaikesik, apùnì Isirael mene oan eileken isa lagì'lek logolìk he, leimo apùnì motok le'ma atoma welagaike.

ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:



ကြော်ငြာတွေ