LAKSASIKE 28 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike WeneAt Paùlùt i ekenma etage Malta logolìk hagatì lagaike wene 1 Ninebe telogo i aik oba wùlùpugusik were'ma, it apùnì atoma mene nen, “O i ekenma yì etage Malta,” ìlùk yogonisasukwa. 2 Yogonisasukwasik, ina'la hairogo akiluk hogo wo'ninapukwasik, o moso wagaikomo re, aiyeke nen sogoi isakoagalùk etu nokalogo hinasukwa. 3 Etu nokalogo hinasukwama logolìk, at Paùlùt en halì sele hùkorogo atogothìlìk he, etumo sagalìthikenem, walo aike etu aik en wùlìbi wìrìk he, Paùlùt eki ba aik en lìbìlhikesik, hutik motok kamo isike. 4 Eki ba hutik were'ma, apùnì inawìwerek mene amanogo ineileken hìlìk, it-it ìkì logolìk ha, “Ap yì re, apùnì inoare mene o. Ima nan telogo wùlìbi waga meneat he, su etaga Ùkùm, apùnì inebo inoaterek mene a'nogo nen, At ebe eluk logousak lek, ìlùk, wate yì,” ìlùk isukwa. 5 Atì'nogo iko kolek he, Paùlùt ebe weak agìk, wa'lagìk, ìgì'lek logolìk, walo a'nogo eki nen hesak hogo etumo kelaksasike. 6 Atì'nogo hagasikomo, it apùnì amanogo hen he, “Ebe hisigin he a? At he, omake hesigat tukwak hogo wa'lasigin he a,” ìlùk akasukwasik, ineileken welagaukwa welagaukwa, ebe atì'nogo haga'lagì'lek en he, “Ebe hùn kepù at ù,” ìlùk isukwa. 7 Atì'nogo hagasugu ba nen, o horok atoma, ap kain etage Pùpìlìùt kweang esewerek mene, nit ap pok oba lagagumo, at en he, ninebe hanorogo wo'ninapikomo, nineki hìnagan at ninom welagagu. 8 O at were'ma atoma, at opase oba agaken agaikesik, a'ma horok laga logolìk he, weitek motok welagaike. Weitegat were'ma, at Paùlùt oba kisikesik he, eki hakìlìk, Ala ayoko hesikomo, oba hano agaike. 9 Atì'nogo hano agaikomo, it apùnì o i ekenma atoma mene ou wanhì lagaukwa mene aike Paùlùt oba wagaukwama, hagarinapenem inoba hano agaukwaat. 10 Atì'nogo hagarinapì lagaikomo, it apùnì amanogo nen, agauk hogo hai warogo yì mene tì mene apik wo'nisasukwasik he, hobuk nit o atoma hebùlùk wesuogolùk ikenem, yì mene tì mene ebekalem hesik wo'nisasukwaat. At Paùlùt o Malta nen o Ùrùm wagaike wene 11 O atoma logolìk, tugi hìnagan wasugusik he, i so aike ùkùlkwe hùn kepù hùlìp mìo mene alìk waganogo hesukwa mene, o Aleksataria nan hageat wolok wagaukwasik, o weak werek en i ekenma atoma welagaukwasik, yoma wesuogolùk ikenem a'la kisugu. 12 Kisugusik o atoma men o Sìrakusa wagagusik he, nineki hìnagan welagagu. 13 Welagagusik, o atoma nen, so ba i esakokwe nen o kota etage Eregìùm wagagu. Wagagusik were'ma, hùenkwe sogoi i laut higit en waga lagaikomo re, o ageke hak, o kota etage Pùtìolì wagagusik kweangma wùlùpugu. 14 O Pùtìolì atoma Ala againapùrì mene aike were'ma ninom apì arìk, it en he, “Ninom logouok o,” ìlùk ninayoko hesukwama, nineki 7 nen ninom welagagu. Welagagusik o atoma nen o kota Ùrùm wesuogolùk wagagu atì. 15 Waganem, it apùnì aike nen, “It wìrì'lùgì,” ìlùk isukwama, Ala againapùrì o Ùrùm mene nen inasuk holhukwasik, ninelokoma, it aike Pasar Apìùt, laga kolek, aike o hotel ap pok wìrìk, nogo egarek oba o ebe hìnagan wùrì'mo atoma lagaukwama, at Paùlùt eileken isìlìk he, Ala hai warìk etaùken yamuk isike. At Paùlùt o Ùrùm wagaikesik logolìk hagasike wene 16 Atoma nen o kota Ùrùm arat wagagumo, it ap kaintek en he, “Paùlùt alepma logouak. Werek kolek, ap tentara mene omakeat en serogo logouak,” ìlùk isukwa. 17 Atì'nogo isukwama, nineki hìnagan welagagusik en he, at Paùlùt en, it apùnì Yahuri mene inogogì kaintek atogosi wesuagalùk inayoko hesike. Inayoko hesikomo, inebe arat atogosi wagaukwama, at en he, mel yogoisasike: “Nagaiya'lak. An nen, apùnì nit mene weak aike hagarinapì'lek. Nen, nit en ninopalak hagatì lagaukwa atì hak hagatorek atì mene heraksìlìk weak hagatì'legat. Atì'nogo meneat he, o Yerusalem atoma nen nebe hakhanhukwasik, neki hele warogo, apùnì Ùrùm mene ineki ba hanhukwa. 18 Atì'nogo hanhukwama, it ap kaintek en wene ero heratì logolìk he, Ap yì re, ebe wasusak bake aike hagatì'lek hìgì, ìlùk hele hikalnabuogolùk isukwa. 19 Atì'nogo isukwa meneat he, it ap Yahuri mene nen he, Lek o, ìlùk inane ning hogoat isukwa atì nen, an nen he, Ùkùm noba haga mene yì, Kaisat en ero heragasogo elùgùn wasuak o, ìlùk yogoisasigi o. Atì'nogo isigi atì re, an nen ùkùm aike it nagaiya'lak inoba heigìluk isigi lek o. 20 Nit apùnì Isirael mene nen he, Ap aike wesigin o, ìlùk ninetaùken at oba welagorek a'nogo hesigat, neki hele warogo hanhukwama welagì yì. Atì nenat he, hit hinebe noba waganem wene yogohisagalùk hinayoko hìgì atì o,” ìlùk yogoisasike. 21 Atì'nogo yogoisasikomo, it en he, “Apùnì o Yurea atoma nen surat hat hesik ninoba lakhei wagì'lek. Nen, nit ninagaiya'lak aike o atoma nen wagaikasik, wene hat hesik yogonisìgìk, habok weak ìgìk, i wagì'legat o. 22 Mene re, wene hat wanhetik hagatì lagen atì hesik, apùnì o yì awì tì awì mene nen, Wene atì weak, ikenem enek he, ninasuk holhì lago atì nen, wene hat en eberogoat akìkì lagen mene atì hokawerek en nit yogonisikenem ninasuk holusak walok o,” ìlùk yogosukwa. 23 Atì'nogo yogosukwasik, “Nit nineki tì ba nen hobuk hoba wesugun o,” ìlùk wene waresukwa. Wene warerìk he, ineki atì ba inebe hùkokwe, o Paùlùt welagaike ba oba wagaukwa. Wagaukwama, ohealek en pìkìt hùako wene Ala awe a'ma hisikerek wene a'nogo yogoisikoat welagaike. Yogosìkì logolìk, it en Yesùt hagasike wene atì eberogoat ìlùk hùthoagalùk, wene Ala nen ninasuk wasike wene Musa nen helal waganogo hesike a'nogo ba mel, ap aike Ala ane yogoisìkì lagaukwa mene nen helal waganogo hesukwa a'nogo ba mel, inasuk watì lagaike. 24 Atì'nogo yogoisikenem he, it o'moko wene atì eberogoat ìlùk hùthasukwa. Meneat he, it o'moko hùthìgì'lek. 25 Atì'nogo hagasukwasik, it-it inane hùnogo tomok sagalìk sagalìk pùgùluogolùk ikenem he, at Paùlùt en wene omakeat aike yì yogoisasike: “Wene Ala Areagùn nen ninopalak Yesaya nen yogoisoagalùk yogosikomo, yogoisìkì lagaike atì, higirat yogoisasikomo higi: 26 Ala nen he, Apùnì aroma inoba lìlìk he, wene yì yogoisano. Hinasuk holek logogun meneat he, tùkùm hogo hùthìkì logogun lek o. Nen, hineileken hìrogo logogun meneat he, tùkùm hogo hìkì logogun legat o. 27 It apùnì yì, ineileken ìgìk, inasuk holhìk, ina'la ebetik, ìlìk en, inepe hebelumo hobuk an nen hanorinabinogo ìlùk he, it en ina'la pùk agìk, inasuk togùm-togùm hagatìk, ineileken pùk uagalùk ineram enat pùk-pùk hagatìk, hagasukwa o, ìlùk Ala Areagùn nen isikomo, Yesaya nen helal wanhike atì,” ìluk yogoisasike. 28 Atì'nogo yogoisasikesik, wene elùgùn warogo re, mel yogoisasike: “Atì'nogo isike atì nen, wene yì hinelu asuageip ìlùk yogohisak: Ala nen he, apùnì aike nen, at en telinaperek wene atì, it apùnì etakwe mene yogoisa loagalùk inayoko hikomo yogoisìlì'lùgì. It atì'nogo yogoisikenem, inasuk hologo hagasugun o, ìlùk hinelu asuageip ìlùk yogohisìgì atì o,” ìlùk Paùlùt en yogoisasike. [ 29 Atì'nogo yogoisasikomo, it ap Yahuri mene amanogo pùgùlhi logolìk he, it-it inane hùkoat sagalìk sagalìk pùgùlhukwa.] 30 At Paùlùt o Ùrùm atoma logolìk, o aike elama hesik logoigìlùk oko palhikesik, 2 tahun atoma were'ma re, apùnì logolegat at hùogolùk oba waga lagaukwa. Waganem, at en inebe obogat hano woginapì lagaike. 31 Atì'nogo woginapenem, it aike nen wenagatì'lek werek kolek, at ayù'lek pak hogoat wene Ala nen awe a'ma hisikerek wene a'nogo yogoisìgìk, ninoe Etagepogot Yesùt Karìsùt hagatì lagaike wene a'nogo yakùlisìgìk, ìkì lagaike. |
@LAI 2013
Indonesian Bible Society