LAKSASIKE 27 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike WeneAt Paùlùt imakwe so ba o Ùrùm wesuogolùk wolok wagaukwa wene 1 It en nit imakwe so ba o Italia lakhina wesuogolùk, wene arat palhukwasik he, ap tentara apik Kaisat agot esa logolhì lagaukwa mene inoe kain etage Yùlìùt en Paùlùt mel, apùnì ineki hele warek mene aike mel, wogisek wesuagalùk eki ba hesukwa. 2 Atì'nogo inebe at eki ba hesukwama, i so ebe o Ateramìtìùm en wolok wagaukwasik were'ma, apùnì o propinsi Asia i so kikerek obakwe lopok pelaksìlìk wesuogolùk ikenem, ap Arisitarekùt, aua o propinsi Maketonia kota etage Tesalonika mane ninom, i so atì a'la kisugusik wagagu. 3 Kisugusik waga logolìk, hùenkwe re, o Siron wagagu. Wagagusik he, at Yùlìùt a'nogo nen, Paùlùt ebe etawìrasikesik, mel yogosike: “Hat yì mene tì mene aike lek halok he, hagaiya'lak en wokhesuagalùk inoba ha'larìk lan o,” ìlùk yogosikomo lagaike. 4 Lagaikesik wagaikesik he, o atoma nen, imakwe so ba waga logolìk, sogoi ninelokokwe nen laga lagaikomo re, i ekenma etage Siperùt atì abel he'nakwe re, sogoi kwe pale'ma hano ìlùk atìkwe wagagu. 5 Atoma nen wagagusik he, o propinsi Kilikia nen pìkìt propinsi Papilia higit atoma i uan atì aik yì ba wùlìbi wìrìk he, o propinsi Likia kota etage Mìra atì wagagu. 6 Atoma nen ap tentara mene inoe kain a'nogo nen i so aike o Aleksataria mene o Italia wesuogolùk ikenem, herasikesik he, i so nit wagagu a'nogo ba nen, i so atì ba wo'nisek kisike. 7 Wo'nisek kìlìk, nineki aike nogo ìgìk, aike nogo ìgìk, erogat waga lagagusik, wesusak mea hake haga'lagaike meneat he, o etage Kìnerùt higit wagagu. Wagagusik, sogoi en kwe higit wesusak lek agaikomo re, kwanìrogo, i ekenma etage Kereta atì abel he'nakwe sogoi kwe palek hano ìlùk, Salomone amisangma atì hebùlùk pìkìt wagagu. 8 Ninoba wiik-weak hogo waga lagagusik, o kota Lasea nen horogat atoma o aike etage, “So hano telogo hagarek oba,” ìlùk egarek oba atoma wagagu. 9 Atoma wagagusik, nineki logolegat welagagu. Logolìk, apùnì Yahuri mene nen he, “Nit weak hagatorek mene Ala nen sagalogo legetsìlìk hobuk ninom hano ago,” ìlùk ina'la eberogo sùpùrùk nìkì'lek welegat welagaikarek oba higit welagagusik enat, imakwe so ba hanorogo wesusak legat, i lasak hake haga'lagaikomo, at Paùlùt en he, 10 “Nagaiya'lak. An na'la nen he, Nit so ba pìkìt logoin halok, motogat alema'lasugùn o. Atì re, yì mene tì mene so a'la kalek mene nek weak agìk, so ebe weak agìk, igin hùk. At he, apùnì ninebe inomat i lagìk, ugun akìkì lagì o,” ìlùk yogoisasike. 11 Atì'nogo yogoisasike meneat he, ap tentara inoe kain a'nogo nen Paùlùt ane sagalogo heraksìlìk, it ap yabu so ba hagatì lagaukwa mene inoe kain atì ho, so elu mene wolok nikerek mene atì ho, eperak inane holhike. 12 O weak oba i so ago atoma telhìlìk motok logousak mea atì nen, it ap yabu so ba hagatì lagaukwa mene inebe hùkokwe nen he, “O kota etage Penìkìt lasak halok he, lìlìk, o weak oba o atoma hano logousak,” ìlùk wene palhukwa. Wene atì'nogo palhukwa atì re, i ekenma etage Kereta atoma, o Penìkìt i okutmo atoma o mo korok hogo kikerek higit abel pokwe ape palegat, makwe ape palegat were'ma re, i so ago telhìlìk hano welagaikarek atì nen isukwa. O hùlì i laut oba wagaike wene 13 Nit atoma were'ma, sogoi i laut higit en erogat hunha Wagaikomo, it ap yabu so ba hagatì lagaukwa mene nen he, “Nit lùogolùk ago a'nogo arat lasak haga'laga,” ìlùk i so ago telik mene henogo wolok he, i ekenma etage Kereta era'lukwe wagagu. 14 Mene re, horogat wagagu hak he, o hùlì eitep ane apik mene o mo lagai wagarek higit abel pokwe i aik oba higit en aninirogo motok hunha wagaike. 15 Hunha wagaikomo re, i so ùkùl o hùlì wagaikekwe higit hogo wolok wesusak mea agaikomo re, atìkwe higit wolok wagì'lek heraksìlìk were'ma, sogoi en kwanìrogo wo'nisek wagaike. 16 Wo'nisek wagaikomo re, i so eagalak mene so hùko mene nen lisogo wolok lagarek mene atì ning hogo nìkì'nogo hele homasu heat haga'lagaikomo re, i ekenma eagalak mene etage Kaùra atì sogoi kwe pale'ma abel makwe kwanìrogo waga logolìk, so eagalak mene a'nogo hele lisogo elok homasukwa. 17 Atì'nogo homasukwasik, so hùko mene oba hesukwa. Oba hìlìk he, so hùko mene a'nogo ebe ning hogo ìlùk kopì so abel a'makwe legesogo hele homasukwa. Homasukwasik, o Lìbìa higit atoma i agùm horoma re, sogoi en i al etage Sìrìtìt oba keket hogo hina lanogo ìlùk, inayùk en, su sogoi en wogisek loagalùk lìaparek mene atì pelakhei wagaukwama re, sogoi en yùgùnat wo'nisek wagaike. 18 Atì'nogo waganem, sogoi en motok hunalek lekalek wo'nisek waganem, hùenkwe so ebe se asuagalùk yì mene tì mene a'la kalek welagaike mene aike hiselogo ima pelaksasukwa. 19 Pelaksìkì lagaukwasik, hùenkwe re, it ap yabu so ba hagatì lagaukwa mene nen, so akopì mel, yì mene tì mene aike mel, inokawerek ineki nen hiselogo pelaksasukwaat. 20 Atì'nogo pelaksasukwasik, nineki logolegat sogoi aninirogo hunalek lekalek hunha wago motogat kamo isikomo, mo mel, hesagal mel, nineileken lìakhìgì'legat logolìk, nina'la nen he, “Nit alep he, hano wo'nisek logoin akìkì lago a'nogo, yogotak he, i logoin hìgì,” ìlùk nina'la weak arìk kamo isugu. 21 Atì'nogo nina'la weak arìk sùpùrùk hageat en nìkì'lek welagat were'ma re, at Paùlùt ebe inekele'ma welagaikesik he, mel yogoisasike: “Nerùgì nagaiya'lak. O i ekenma Kereta nen, Lùok lek, ìlùk hinasuk watì a'nogo, an nane holilepma re, yì mene tì mene weak agìk, nong agìk, ogo atì ilo lek o. 22-24 Mene re, nerùgì nagaiya'lak. An nebe esewerek he, Ala atma, an nen at hogoratìrek mene nen, malaikat aike yogo hùako noba lakhei wagama re, nera'lu melasi waga. Melasi wagasik, mel yogonete: Paùlùt. Hayù'lek hogo logoino o. Hat hobuk Kaisat oba legein atì nen, apùnì aroma obogat hinom so ba laga lagep mene, at Ala oabùt hano nen hat etawìrogo hinomat telhinabigin o, ìlùk yogonete atì nen, nagaiya'lak. Hinetaùken hapuk hogo logouageip ìlùk, wene yì yogohisak. Ninebe aike i logoin lek. We, so ebe nek alema'lasigin o. 25 Atì nen he, nerùgì nagaiya'lak. Ala nen yogonete atì hagat eberogoat haga'lasigin ìlùk, netaùken at oba hìpìrìk welagì atì nen, hit hinetaùken hapuk hogo logoino o. 26 Mene re, i ekenma aike aik oba keket hogo hina legein o,” ìlùk yogonisasike. 27 I Aterìa yekelek agùm obakwe sogoi en wo'nisek waga kolek, nineki 13 nen nogo isugusik, aike ba o hùbeken tùlem hake it ap yabu i so ba hagatì lagaukwa mene amanogo ina'la nen he, “I aik oba horogat asi wago hìgì,” ìlùk akasukwa. 28 Atì'nogo akasukwasik he, “I agùm uan a? Horo a,” ìlùk ìlìreke helep kelogo Pdakhesukwama re, 40 meter uanat welagaike. Atì'nogo pelakhùlùk, horok atoma wagagusik en, ìlìreke hobuk pelakhesukwa mene re, 30 meter hamùlùgat horoat hake welagaike, 29 Atì'nogo welagaike atì nen he, it en, “I so helep oba keket hogo heinogo,” ìlùk he, telik logouagalùk, so ago ekin mene 4 oba so alakokwe nen hele kelogo i a'la i al oba pelakhesukwa. Pelakhìlìk he, “O hepok we ìnìk e,” ìlùk ìkì lagaukwa. 30 Atì'nogo ìkì logolìk, it ap yabu so ba hagatì lagaukwa mene amanogo so ba nen hese lùogolùk he, it aike mel yogoisasukwa: “Nit en so ago ekin mene so ùkùlkwe nen hele kelogo pelakhei logoin,” ìlùk inapeliagat isukwasik, so eagalak mene hele kelogo ima pelakhesukwa. 31 Ima pelakhesukwama, at Paùlùt en he, ap tentara mene inoe kain a'nogo mel, agoromì amanogo mel, yogoisìkì logolìk he, “It ap yoma i so hùko yì ba logogun lek halok he, hit hinebe obogat telogoin lek hìgì,” ìlùk yogoisasike. 32 Atì'nogo yogoisasikomo, it en he, so eagalak a'nogo kopì kelik welagaike mene tek hogo laksasukwama i lagaike. 33 O we ìgìlùk iko kolek, Paùlùt en it obogat ùpùrùk noagalùk mel yogoisasike: “Hit hina'la nen he, Nit nìkì'nogo haga'lasugun, ìlùk hina'la wenesùgì ebetì logolìk hineki 14 nen sùpùrùk nìkì'lek welegat welagep atì. 34 Mene re, hit hinebe aike i lagìk, hinoba hamùlùk halok aike weak agìk, igin motok lek o. Halok he, hano teloageip en he, sùpùrùk aike noageip ìlùk yogohisìgì,” ìlùk yogoisasike. 35 Atì'nogo yogoisasikesik, sùpùrùk horoti mene aike ekim wanhikesik he, it obogat ineilhanem Ala hai warogo, at tak kùrogo nasike. 36 At tak nasikomo, it inetaùken siok ìlìk he, inebe obogat sùpùrùk nìlìk lagaukwa. 37 So atì ba re, ninebe logolegat 276 wagagu. 38 Ninalabut ning hogo nasugusik he, i so ebe se asuagalùk gandum eken so a'la kalek welagaike mene hiselogo ima pelaksasukwa. I so i aik oba keket isikesik weak agaike wene 39 O we isikomo re, it ap yabu so ba hagatì lagaukwa mene amanogo nen, i aik oba ineileken lakhasukwa meneat he, o koma heat inoake palagaike. Inoake palagaikesik ineileken lakhasukwa re, i okutmo i al tùalek were'ma lakhasukwasik, mel isukwa: “So ebe aroma yakhei lasak elok a? Mea a. Walhùok,” ìlùk isukwa. 40 Atì'nogo isukwasik, so ebe atem logouagalùk so ago ekin mene pelapukwa mene a'nogo, kopì tek hogo inia pelakhesukwa. Pelakhesukwasik so ago aike, so ùkùl hebelhi lagaukwa mene atì hikalogo nen, sogoi en so ùkùlkwe higit hogo i aik obakwe wolok loagalùk, su so ùkùlkwe mene lìakhesukwa. 41 Lìakhesukwama, sogoi en wolok he, i al horogat leme'ma atoma so yakhei lagaike. Yakhei lagaikomo, so ùkùlkwe ning hogo keket isikomo re, alakokwe, i ha'labu nen watì logolìk hamùlùgat weagathìgìk, hamùlùgat weagathìgìk, motok weagathesike. 42 Atì'nogo haga'lagaikomo re, it ap tentara amanogo nen, it ineki hele warek mene amanogo hese kume wùlìbinogo ìlùk he, inebe inoasuogolùk isukwa. 43 Atì'nogo inoasuogolùk isukwa meneat he, it inoe kain a'nogo nen Paùlùt teligìlùk he, “Atì'nogo hagasusak lek o,” ìlùk wene palhike. Wene palhikesik he, “Kume hinelu mene tak pok harogo ima pìlìk i aik oba wùlìbi lani o. 44 Nen, hit ato e kagalek yoma mel, so mesalek mene yoma mel, hineki hakìgìk, wolok, inopolik wùlìbi lani o,” ìlùk yogonisasike. Yogonisasikomo, atì'nogoat ninebe obogat telogo i aik oba hano wùlùpugu. |
@LAI 2013
Indonesian Bible Society