LAKSASIKE 23 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike Wene1 Atì'nogo menhesikomo, at Paùlùt it ap Yahuri Ala hesik wene ero pìlìngìtì lagaukwa mene inebe atogosukwa amanogo, eileken lùrogo inoba isìkì logolìk he, “Nogogì nagoromì. An Ala eilhanem, hageat en hùlì yogotak hùlì hagatì lagì atì re, Weak hagatì lagì, ìlùk na'la wenesùgì ebetì lagì lek. We, wene na'la selek, hano hagatì lagì, ìlùk akìkì lagì,” ìlùk yogoisasikesik he, aike igin ha'ma re, 2 ap Ala esewerek inoe kain mene etage Ananiat en he, it ap aike Paùlùt era'lu welagaukwa mene nen ape lapuk hogo wasuagalùk yogoisasike. 3 Yogoisikenem, at Paùlùt en, ap Ala esewerek kain a'nogo yogotì logolìk, “O hobat weak meneat he, hano salek hesi watarek atì hak, hogat oba nek hano salek hetaùken pìre welagen atì re, Ala nen hat hoasiginat o. Hat en, wene Ala nen ninasuk wasike wene a'nogo hesogo logolìk, wene ati higit hogo hagatì'lek, ùkùm an noba hìlìk hagoromì nen an noasuagalùk yogoisegen atì nahalok,” ìlùk yogosike. 4 Atì'nogo yogosikomo, it ap atoma welagaukwa mene nen he, “Ap Ala esewerek mene inoe kain yì ha'la meathìlìk wenagaten atì nayùk e,” ìlùk yogosukwa. 5 Atì'nogo yogogukwama, at Paùlùt en he, “Ì. Nagaiya'lak. Ala ane helal waganogo hìkì logolìk he, Hinogogì kaintek sethisek welagaikarek mene atì hina'la meatsìlìk wenagisagùp o, ìlùk helal waganogo hesukwama werek meneat he, at ebe Ala esewerek inoe kain werek ìlùk an nokotma ìgìma o,” ìlùk yogoisasike. 6 Hobuk at Paùlùt en, it ap wene ero pìlìngìtì lagaukwa mono amanogo inebe o'moko re, Saluki mene inane wanhi lagaukwa mene, nen, o'moko re, Parisi mene inane wanhì lagaukwa mene, were'ma eileken enagat hùrisìlìk he, ane hùkorogoat mel yogoisasike: “Ap sanì. Nogogì nagoromì. An nebe Parisi mene. Ap Parisi mene nenat tagomakwe mene welagì. Logolìk, apùnì wa'lagaikarek mene hobuk Ala nen eberogoat inelugurinabigin ìlùk hùthìkì lagì atì nen ùkùm noba hagama yì,” ìlùk yogoisasike. 7-8 It Saluki mene nen he, “It apùnì wa'lagaikarek mene Ala nen inelugurinabigin lek. Malaikat Ala nen yoko pelaksa wagarek mene inebe legat. Mokareke legat,” ìlùk ìkì lagaukwa. Nen, it Parisi inane wanhì lagaukwa mene nen he, “Obogat atì werek enek o,” ìlùk pak hogo ìkì lagaukwa. Atì'nogo ìkì lagaukwa atì nen, at Paùlùt en wene atì'nogo yogoisikenem he, it Parisi inane wanhì lagaukwa mene mel, Saluki inane wanhì lagaukwa mene mel, inom it-it inane sagalhìlìk, inebe mìkìlogo hùlì-hùlì hagasukwa. 9 Inane atì'nogo hilkoat sagalhì logolìk he, it ap Parisi mene Ala ane halal waganek inelu mene amanogo o'moko melarìk inane pùk weak, it Saluki mene amanogo wenagisìkì logolìk he, mel yogoisasukwa: “Nit nina'la nen he, ap yì wene oba le'maat akìkì lago. At amokareke nen yogotomo ìlì'logo he a? At he, malaikat Ala nen yoko pelaksa wagarek mene amanogo aike nen yogotomo ìlì'logo he a. Atì'nogo eberogoat yogotenem ìlì'logo meneat logousak,” ìlùk, 10 inane hùkoat sagalhì logolìk, Paùlùt ebe o'moko nen lisìgìk, o'moko nen lisìgìk, wasinogo ìlùk, it ap tentara esa logolhì lagaukwa mene inoe kain a'nogo nen, agoromì it ap amanogo inoba pìlìk, Paùlùt ebe ina'la nen telogo o ningsek wùrì'mo a'nogo wolok kuagalùk yogoisasike. 11 Atì'nogo yogoisasikomo wolok kisukwama re, o atì sat hùako, ninoe Etagepogot Paùlùt era'lu melasi kìlìk he, mel yogosike: “Hat en he, wene an hesik o Yerusalem yoma pak hago yogoisegen atì hak, hobuk o Ùrùm atoma atì'nogoat pak hogo yogoisa legeinat atì nen he, hetaùken hapuk hogo logomo o,” ìlùk yogosike. Paùlùt ebe wasuogolùk weim abok isukwa wene 12 Hùenkwe ap Yahuri mene inebe aike atogothìlìk he, Paùlùt ebe wasuogolùk weim abok ìkì logolìk mel isukwa; “Nit en Paùlùt ebe watì'lek logolìk, i mel, sùpùrùk mel, nìkì'lek logopik en, arat wato halok en nùok o,” ìlùk hopuk palogo wene palhukwa. 13 Weim abok atì'nogo isukwa atì, ap inebe 40 nen, aike inomat logolìk en isukwa. 14 Atì'nogo isukwasik, ap Ala esewerek inogogì kaintek amanogo mel, inalùgetek amanogo mel, inoba lìlìk he, mel yogoisasukwa: “At Paùlùt ebe oan watì'lek logolìk, yì mene tì mene nogoin lek, ìlùk, hopuk palogo nen ìlùk wago. 15 Halok, hit ap wene ero pìlìngìtarek mene hinom en he, at tentara inoe kain a'nogo nen, Paùlùt ebe hinoba wolok wesuagalùk surat mel ìlùk hagarogo lakheino: Nit en Paùlùt anema sekek hogo wanuagalùk ebe ninoba wolok we'nogoluk kìno yogoheto, ìlùk lakheino. Atì'nogo lakhoumo, at en eberogoat salek hinoba wolok wesigìlùk waganem, nit Paùlùt ebe wasuogolùk ebekalem salhìlìk logogun o,” ìlùk 16 weim abok atì'nogo ikenem, at Paùlùt eak mene aike atoma logolìk asuk holhike. Asuk holìlùk, o ningsek wùrì'mo a'nogo lagaikesik he, Paùlùt hùsipi yogosi kisike. 17 Hùsipi yogosi kisikomo, at Paùlùt an ap tentara mene kain aike ebe waerìk he, mel yogosike: “Noe. Ap elege yì nen, hinoe kain a'nogo wene aike yogosusak werek o. Halok, hat an at oba wolok lan o,” ìlùk yogosike. 18 Atì'nogo yogosikomo, at en ap elege a'nogo wolok he, ap tentara inoe kain a'nogo oba lagaikesik mel yogosike: “Paùlùt eki hele warek werek a'nogo nen wanetesik he, Elege yì nen wene at aike yogosusak mene werek o, ìlùk hoba wolok wesuagalùk nayoko hikomo wolok wagì yì,” ìlùk yogosike. 19 Atì'nogo yogosikomo, ap tentara inoe kain a'nogo nen ap elege a'nogo eki hak-hak wolok inalepma lagaukwasik mel yogosike: “Wene nena wene yogonesigìlùk wagen. Yogonom,” ìlùk hinok wokhasike. 20 Hinok wokhikenem, at en he, “It ap Yahuri mene inane lapuk hogo ìkì logolìk, Paùlùt anema sekek hogo wanuogolùk salek, hat en hùen ebe wolok, it ap wene ero pìlìngìtarek mene atogorek were'ma inoba lanok en ìlùk kìno yogohesugun ega. 21 Mene re, hat en wene it ega atì, hologo hagatùn. Ap inebe 40 nen, aike inomat, logolìk en Paùlùt ebe wasuogolùk weim abok egasik elokoma salek logogun ega o. It en he, Paùlùt ebe watì'lek logolìk, sùpùrùk mel, i mel, nìkì'lek logopik, arat wato halok en nogoin o, ìlùk hopuk palhasik werek. Atì'nogo logolìk, yogotak it en he, Wene at en oko nìkì'nogo yogonisegein, ìlùk setharek werek o,” ìlùk yogosike. 22 Atì'nogo yogosikomo, ap tentara inoe kain a'nogo nen ap elege a'nogo mel yogosike: “Hat en he, wene a'nogo arat hukalogo at yogotì, ìlùk, it aike yogoisagùn o,” ìlùk asuk warogo apotkwe lakhesike. Paùlùt ebe o Kaisarea ap Pelìkìt oba lakhei wagaukwa wene 23 Atì'nogo hagasikesik, ap tentara esa logolhì lagaukwa mene inoe kain a'nogo nen he, ap kaintek at awe a'ma welagaukwa mene inebe pìre waisasikesik he, mel yogoisasike: “Hit en ap tentara mene inebe 200 mel, wam kuda oba inebe hùrek logolìk weim yaparek mene inebe 70 mel, sike sìge ba inoatarek mene inebe 200 mel, inom logolegat atogorinabìk he, yogotak hùako jam 9 o Kaisarea loageip en ìlùk weteberogo hisano. 24 Weteberogo hisìlìk, at Paùlùt ebe telogo wam kuda oba hùthìlìk, ap kain Pelìkìt gubemur a'nogo oba wolok loageip en he, wam kuda at hesik aike hisanoat,” ìlùk yogoisasike. 25 Atì'nogo yogoisasikesik, surat mel ìlùk palogo hesike: 26 “Kain gubernur Pelìkìt noe. An Kelarìùt Lisiat en surat yì palogo hoba lakhei wagì atì. 27 Ap atì ap Yahuri mene nen hakhìlìk wasugun ha'ma re, apùnì nen, At ebe o Ùrùm awìwerek mene, ìlùk yogonetama, an nen nagoromì tentara mene inayoko hìgìrìk wogisek lagarìk ebe telhì o. 28 Ebe telhìrìk, Nìkì'nogo hagatomo nen ùkùm oba hìlì'lùgì, ìlùk nelu asik en ìlùk he, ap it mene Ala hesik wene ero pìlìngìrì'lùgì mene inoba wolok lagì. 29 Wolok lagarìk, ero herato mene re, at ebe wasusak hake hagatì'legat. Nen, eki hele wasusak hake, hagatì'legat hìgì. We, ùkùm it en oba haga atì re, it Yahuri mene hagatarek mene hesigat oba hagama o. 30 Mene re, apùnì nen, Ap Yahuri mene nen Paùlùt ebe wasuogolùk weim abok egama o, ìlùk hùsipi yogonesi wagaikama nen, ebe hat hoba lakhei wagì atì. Lakhei wagarìk he, hobuk it ap ùkùm oba hìlì'lùgì werek, hat heilhanem i wesuagalùk inasuk warogo laksa wagìat atì o,” ìlùk at Pelìkìt en surat palhike. 31 Palhikomo re, agoromì tentara mene amanogo nen Paùlùt ebe wolok wesuagalùk inayoko hesike hagat wolok wagaukwa. O atì sat hùakoat, Paùlùt wolok he, o Atipatìrìt wagaukwa. 32 Wolok wagaukwasik he, it wam kuda oba wagì'lek mene nen he, “Hit wam kuda apot oba hùrek wagep mene halok, Paùlùt ebe wolok lani,” ìlùk laksalùk he, it sùgùlogo inapotkwe o kota Yerusalem o ningsek wùrì'mo a'nogo lagaukwa. 33 Lagaukwama, it wolok wagaukwa mene amanogo o Kaisarea wìrìk he, surat palek a'nogo ap kain gubernur wogorìk he, Pùlùt ebe inom wogosukwa. 34 Wogosukwama, surat palek etage salhikesik he, Paùlùt oba hinok wokhìkì logolìk, “Hat hawì o koma nogo,” ìlùk hinok wokhasikomo, at en he, “An nawì o propinsi Kilikia mene,” ìlùk yogosike. 35 Atì'nogo yogosikomo, at en he, “Halok he, ap ùkùm hoba hìlì'lùgì werek atì inebe hobuk wagaika halok en hanema wanigin o,” ìlùk yogosikesik, at agoromì nen, Paùlùt ebe o hùko at Herotet wusike ba atì kelakhìlìk serogo logouagalùk yogoisasike. |
@LAI 2013
Indonesian Bible Society