Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -

LAKSASIKE 20 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike Wene


Paùlùt o Maketonia wagaikesik, pìkìt o apùnì Yunani mene inaua wagaike wene

1 O kota Epesùt inane apik sagalhì lagaukwa a'nogo lek agaikomo, at Paùlùt en he, it apùnì Yesùt ane wanhukwa mene hùgì waisìlìk inasuk wasike. Inasuk warogo hai warinaplùk he, ebe o propinsi Maketonia wagaike.

2 O Maketonia atoma nìkì logolìk he, wene hùkorogo yogoisìkì logolìk, inetaùken ago warìk nìkì lagaikesik, o apùnì Yunani mene inaua wagaike.

3 Wagaikesik, tugi hìnagan atoma welagaike. Atoma welagaikesik en, hobuk imakwe so ba o propinsi Siria lagaluk tegelhenem, apùnì nen he, mel yogosukwa: “It apùnì Yahuri mene nen hoasuogolùk haweim kabelhasik werek o,” ìlùk yogosukwama asuk holhikesik, sùgùlogo re, o propinsi Maketonia kwe nen lagalùk isike.

4 Lagalùk ikenem, ap Sopatet, Pirùt aput, awì o Perea mene ho, Arisitarekùt, Sekùtùt eperak inawì o Tesalonika mene ho, Kayùt awì Terebe mene ho, Timotìùt ho, Tìkìtùt Toropìmùt eperak inawì o propinsi Asia mene ho, inom lagaukwa.

5 It tak lagaukwasik he, o Teroat atoma se'nisek welagaukwa.

6 Atì'nogo se'nisek werek kolek, apùnì Yahuri mene sùpùrùk horoti hìtì'lek mene a'nogo nasukwama nen, nit o Pilipi nen imakwe so ba o Teroat laga logolìk, nogo nineki 5 nen ìlùk, it o Teroat were'ma isa lagagusik, atoma logolìk nogo nineki 7 nen isugu.


Paùlùt elùgùn kobok apùnì o Teroat mene isìlìk laga logolìk hagasike wene

7 Nit o atoma logolìk, Ala hesik welegat welagagusik he, hùako sùpùrùk horoti mene ninerùgì ninagaiya'lak ninom nuogolùk atogothìlìk, at Paùlùt en wene yogonisìkì lagaike. Hùen arat luogolùk nogo nen he, wene uanat yogonisìkì logolìk, hùako hùp pùlemat yogonisiko motok welagaike.

8 O hùlùpo hùko wùrì'mo atogosugumo atoma, esage lampu logolegat kìalek welagaike.

9 Atì'nogo atogosugusik he, ap elege mene aike etage Eùtìkùt, jendela ape pale'ma hùrek welagaike. Hùrek logolìk he, Paùlùt wene uanat iko welagaike atì nen, nogo eil agaikesik he, kunalek nogo isike. Nogo ikenem, o hùlùpo hùlìma hìnagan sep hùn-hùn wùrì'mo ebe po atoma nenat tung hogo pi wagaike. Pi wagaikomo, ha pi wagaukwa re, motogat wa'lagaikesik were'ma wanhukwa.

10 Wanhukwama, Paùlùt ebe pi wagaikesik he, warek oba lekak hogo weinagaikesik eki obakwe holuk hogo hakhìlìk he, “Wa'lagama ìlùk, hina'la wenesùgì ebetup. Ebe eluk werek o,” ìlùk yogoisasike.

11 Atì'nogo yogoisalùk apotkwe lagalìk he, sùpùrùk horoti mene kùrogo nasukwasik wene uanat yogoisìkì lagaikesik he, o we isikomo Paùlùt ebe o wele'ma lagaike.

12 Lagaikomo, ap elege a'nogo eluk aua hei lagìk, eluk agaike mene atì hesik ina'la hai apik hakìgìk, isukwa.


O Teroat en he, o Miletùt lagaukwa wene

13 At Paùlùt an he, “Hit imakwe so ba o Asot lani o. An kweangkwe wesigin,” ìlùk wene wa'nisasikomo, nit tak i so ba o Asot atoma lìlìk, o atoma nen at ebe wìlìk ninom lùogolùk, nit tak o Asot lagagu.

14 Lagagusik he, o atoma nen at ebe ninom apì arìk, ninom i so ba o Metilene lagagu.

15 O Metilene nen, imakwe so ba lagagusik he, hùen hak, i ekenma o Hiosi atì hebùlùk, age hak he, i ekenma o Samot atì kwanìrogo hebùlùk he, ùage hak o Miletùt lagagu.

16 At Paùlùt en a'la akìkì logolìk he, “An o propinsi Asia yoma magato kolek, pesta Pentakosta hesik nìlì'mo lanogo ìlùk, o kota Epesùt kìgì'lek pìkìt o Yerusalem elok lìlì'mo nen nogoin halok he, hano,” ìlùk a'la akalìk, hepok lagalùk isike.


Paùlù en apùnì o Epesùt mene inasuk warogo hisalùk lagaike wene

17 At Paùlùt ebe o Miletùt atoma logolìk he, it ap Ala againapùrì o Epesùt mene serisek welagaukwa mene inebe wesuagalùk wene lakhesike.

18 Wene lakhesikomo inebe wagaukwama re, at Paùlùt en, mel yogoisasike: “An emakum o propinsi Asia wagagi atì hùlì nen, ninom motok logolìk hagatì lagì mene hinelu o.

19 It apùnì Yahuri mene nen nebe noasuogolùk nabok palhì logolìk weak haga'napo kolek, nokawerek en netaùken sebelogo, hogorakìgì'legat, le apik aga logolìk he, ninoe Etagepogot awe a'ma logolìk at hesik hagatì lagì hineluat o.

20 Atì'nogo hagatì logolìk he, wene hit yogohisasak mene kamo ìgì'lek apùnì atogorek were'ma yakùlhisìgìk, hinauakwe lopok yakùlhisìgìk, ìkì lagì a'nogo hineluat o.

21 An nen apùnì Yahuri mene mel, Yunani mene mel, hinasuk watì logolìk he, Weak hagatì lagep mene heraksìlìk, hinoabùt hebelarìk he, hinelokwe Ala wogo'ni o. Wogorìk he, hinetaùken ninoe Etagepogot Yesùt oba hìpìrethìlìk logouageip ìlùk yogohisìkì lagì atì.

22 Mene re, yogotak Ala Areagùn nenat na'la kagalhomo, ane hologo, o Yerusalem lagalùk ìkì lagì yì. Atoma lìlì'mo nen nìkì'nogo haga'nabugun he. An nokorat o.

23 Atì'nogo nokot meneat he, an o kota aike nen aike lagìk ìgìrek atoma obogat at Ala Areagùn nen he, Heki hele watìk, yì aik tì aik hoba hìgìk, ugun o, ìlùk yogoneterek atì nek nelu o.

24 Atì'nogo meneat he, an nebe neluk logousak atìat esin ìlùk atì mene esinethìkì lagì lek. Ninoe Etagepogot Yesùt en nayoko hìkì logolìk, at en he, Ala oabùt hano nen hagarinaperek wene hano wene atìat yogoisìlìk lano o, ìlùk nayoko hesike atìat wùrep oba kobok hogo hagasìlùk esinethìkì lagì o.

25 “An hit nerùgì nagaiya'lak obogat wene Ala awe a'ma kìlìk logogun atì wene yogohisìlìk nìkì lagì atì re, hùlì yogotak yì ba nen he, hit en hobuk nelokoken hineileken neogoin lek o, ìlùk an nelu.

26-27 Atì'nogo Ala a'la akasike wene atì, an na'la kamo ìgi'lek motogat hukalogo yogohisìgì atì nen, hit aike hobuk weak agep halok he, wene an noba lek o, ìlùk yogohisìgì.

28 Wam topa wam serogo welagaikarek atì hak, hit en Ala againapùrì serisek logouagalùk, at Areagùn nen hinayoko hesikomo, serisek logolìk he, hinokawerek hinepe hebelogo logoino o. Atì'nogo hinepe hebelogo logolìk he, Ala againapùrì yoma, at okawerek aput amep oba woginapikomo inebe at okawerek againapùrì werek, ìlùk hanorogo serisek logoino o.

29 Mene re, yeke lo yeke anini weak mene nen wam herakhìgì'lek motok nikerek atì hak, an nebe lìlì'mo nen, it aike nen Ala againapùrì hit en serisek welagep mene atì weagarinabi ki wesugun mene werek o, ìlùk an nelu.

30 Atì'nogo weagarinapo kolek he, ap hit mene aike melarìk he, apùnì Yesùt ane wanhukwa mene lisogo woginabuogolùk, wene kolo wene yakùlisìkì logogunat o.

31 Hinetaùken wekelogo logoino! An o mo lagagìk pìgìk iko kolek 3 tahun ninom logolìk he, kamo ìgì'lek likene nen, hùako nen, le aga logolìk, hinebe lopok hinasuk watì lagì a'nogo, hina'la eberek logoino o.

32 Wene Ala oabùt hano nen wo'ninaperek atì wene hineki ning hogo hesogo logouageip ìlùk, yogohisìgì. Yogotak he, at Ala omame werek mene nen, wene atì ba hinetaùken wurigethinapìk, yì mene tì mene at againapùrì wogisagalùk hisasike mene wokhisìgìk, elok usak mene eki ba hikìgì o.

33 An na'la nen, hit hinagarok uang emas mene mel, perak mene mel, hinasu mel, namolo ìlùk aike akìgì'lek.

34 We, an mel, ap an nagoramì nopolik negarek mene mel, yì mene tì mene lek en, an nokawerek neki nen heragasogo helìkì lago atì hinelu o.

35 Wene ninoe Etagepogot Yesùt okawerek en mel yogonisasike atì: It apùnì aike nen wokhisikenem helìlìk hina'la hai hakasak mea o. We, at he, hit hinokawerek en it aike wogisìkì logolìk hina'la hai hakasak o, ìlùk yogonisasike atì nina'la eberek logolìk he, an men it aike inomame lek mene leberisìkì lagì atì, hit en hùthanìlìk an noabùt waganogo hineki omamerogo leberisìkì logouageip ìlùk yakùlogo hagatì lagì atì,” ìlùk yogoisasike.

36 Atì'nogo yogoisasikesik he, eitep awì yagasogo nan, it obogat inom logolìk sapan isike.

37 Sapan isikomo re, it obogat le aga logolìk he, Paùlùt ebe oake holuk hogo hakhìlìk, inape saluk hai watì logolìk, hai warogo lakhesukwa.

38 Sapan oan ìgì'lek logolìk, at Paùlùt en he, “Hit en an hobuk nelokoken hineileken neogoin lek o,” ìlùk yogoisasike mene a'nogo ina'la ebesukwasik, ina'la motok weak agaikesik, ebe hai warogo wolok he, i so a'nogo were'ma lagaukwa.

ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:



ကြော်ငြာတွေ