KOLOSE 2 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike Wene1 An nen he, hit mel, it apùnì o Laolikia mene mel, it aike logolegat mel, an nebe hinokot mene hesik nomamemgo hagatì lagì mene atì, hit hinelùrogo logousak, ìlùk yogohisìgì atì. 2 Hit hinetaùken ago warek logolìk, hit-hit hinom hutik netawì-hetawìrogo logouageip ìlùk atì'nogo hagatì lagi o. Hit atì'nogo logolìk he, “Wene atì eberogoat,” ìlùk, hùthìlìk, wenesùgì motok kasuk hogo logolìk, wene Ala a'la hinago welagaike wene atì tùkùm hogo hinelu asugun o. Wene atì re, Karìsùt ebeat o. 3 Ala a'la kagalek logolìk, yì wene tì wene motok elu atì, at a'la hinago welagaike meneat he, Karìsùt aligat en hukalogo yogonisikerek. 4 It aike inapeliak meneat he, inane eberogoat salek lalhinabinogo ìlùk yogohisìgì atì. 5 An nebe walegat welagì meneat he, netaùken hit hinoba lakhei wagarìk, ninom atoma welago hake. Logolìk, hinetaùken Karìsùt oba hìpìrethìlìk, hinetaùken omakeat ningsek higit-higit hagatenem neileken hisìkì lagi hakema re, na'la hai hakìkì lagi o. Karìsùt ninom hutik logolìk, ninetaùken katok hogo wurik arìk logousak wene 6 Hit en he, “Karìsùt Yesùt ninoe Etagepogorat o,” ìlùk ebe helasigip atì nen, hinom hutik motok logoino o. Atì'nogo logolìk, hinoabùt he, wene yakùlhisasukwa higit hogoat, 7 hinomaken Yesùt oba ning hogo yakhìlìk he, hinetaùken at oba katok hogo hìpìrethìlìk, hinom hutik logolìk he, hinetaùken wurik ago motok logolìk, Ala hai wato motok logoino o. 8 Atì'nogo iko were'ma, apùnì aike ina'la kagalek mene salek, wene we mene inapeliagat yogohisìkì logolìk, lalhinabinogo ìlùk he, hinoabùt hebelogo logoino. Wene atì re, Karìsùt en isike mene higit hogo ìlì'lùgì hùk. We, apùnì ta'larìk waga kolek, inopalak en he, “O yoma yì mene tì mene hìpìt he, mokareke inoabùt weak mene atìat o,” ìlùk ìkì lagaukwa mene higit hogo lalhinabì'lùgì atì. 9 Mene re, Ala ebe abireke motogat Karìsùt a'la were'ma, apùnìat ta'lasi wagaikesik welagaike atì. 10 Malaikat pogot oba mene inom, mokareke oabùt weak mene inom, inawe a'ma hagisek were'ma inane holharek mene, Karìsùt ane holusak atì nen, hit hogo re, at hinom hutik logolìk, hinetaùken katok hogo wurik agasip welagep atì. 11 Hit, at hinom atì'nogo hutik welagep atì nen, apùnì ineki nen inogat inekalìma mene palinaparek hak palhinapukwama palek welagep hùk. Lek o. We, at Karìsùt enat hinoabùt hinesogat logolìk weak hagatì lagagip mene atì palogo laksasikomo, hinogat hinekalìma mene palek logou hak welagep atì. 12 At Karìsùt wa'lagaikomo ebe warek salhukwa hak, hit ima pelakhinapì logolìk, hinom hutigat salhinapukwa o. Nen, at hinom hutik warek were'ma, Ala omame ba eluguthesike, ìlùk, hinetaùken at omame ba hipìrethesigip atì nen, ima nen yegelogo lìakhinapenem he, at hinom hutigat hineluguthinapike o. 13 Hit alep he, hinogat etakwe hesik hinekalìma mene a'nogo pale'lek, weak hagato motok logolìk he, hinebe warek hake were'ma, at Ala nen nit weak hagatì lagagu mene sagalogo legetsìlìk he, Karìsùt hinom hutigat were'ma hineluguthinapike atì. 14 Wene at Ala nen ninasuk wasike wene a'nogo, nit en heraksìlìk weak hagato motok welagagu mene atì, helal negen palek ùkùm hùko ninoba were'ma, Yesùt ebe e ba menhìlìk watì logolìk, nit ùkùm ninoba welagaike mene atì inom posie omaken warogo hesukwa atì ba, Ala nen wene atì elùgùn warogo arat legethesike atì. 15 At Karìsùt ebe e atì ba wa'laga logolìk, Ibilit agoromì kaintek inomame werek mene inom mabenetsìlìk he, apùnì nen selei mene inom weim yapì logolìk inomame arìk, inebe ineluk hele warogo apùnì ineilhanem wogisek wagaikarek hak, at Karìsùt en sele'ma inekalì wasike atì. 16 Ati nenat, it apùnì aike nen he, “Sùpùrùk, i, yì mene nasak mene. Nen, ti mene nasak lek mene,” ìgìk, “Mo ti ba pike halok, ti ba lagaike halok, tì'nogo hagasusak mene,” ìgìk, “Tugi holelhe halok, tì'nogo hagasusak mene,” ìgìk, “Ineki Ala hesik welegat logolìk, tì'nogo hagasusak mene,” ìgìk, iko kolek, hit yùgùnat hagatenem, wene atì mene hesik, ùkùm hinoba housak lek. 17 Apùnì inebe oan waga kolek inapùnak tak inelokoma wagarek hak, Karìsùt ebe oan wagì'lek werek kolek, wesigin ìlùk wene obogat atì mene tak hagatì lagaukwa. Meneat he, ebe re, Karìsùt at o. 18 Nen, it aike nen he, inoabùt inesogat logolìk hohogomat hogorakìkì logolìgat he, mel egarek atì: “Nit apùnì ninebe kepù. We, kaintek he, malaikat Ala nen yoko pelaksa wagarek mene atìat. Halok he, inawe a'ma logolìk hogorinapì logousak, ìlùk an nabìkakan hìgìrek mene nen yogohisìkì lagì atì,” ìlùk inapeliagat Karìsùt hinom hutik mene wulakhikùogolùk yogohisìlì'lùgì atì, “Eberogoat,” ìlùk hina'la akagùp o. 19 Ninebe yì ninùkùloak inom hutik were'ma, nineki ninesok ekalim ninomaken oba hùnogo hinasikomo, ninapùrùk nikenem amusu ninoagelekwe laganem, ninebe huko agorek hak, nit Ala againapùrì Karìsùt ninom hutik were'ma, at Ala nenat hùkothiaikerek atì. Meneat he, it atì atì'nogo ninoe kain Karìsùt inom hutik welagaukwasik enat he, hobuk kopologo laksasukwa atì nen, inane holhùp o. Karìsùt ninomat wa'lagagusik, ninomat nineluk agagusik logolìk, hagatì logousak wene 20-21 Hit Karìsùt hinom hutik logolìk wa'lagagip atì nen, mokareke oabùt weak mene kweangma yoma eki hesogo welagarek mene a'nogo nen hinebe hele warogo hakhisek were'ma, Ala nen hele hikalhinapike atì. Meneat he, hit hinoabùt it aike kweangma inoabùt inesogat logolìk hagatarek hagat hagatì lagep atì nenahalok. It atì nen he, “Yì mene tì mene aike hineki ning hogo hakhìgìk, wap hogo hakhìgìk, aike etuk mìkhìgìk, ùgùp o,” ìlùk inasuk watenem nahalok hologo hagatì lagep. 22 Wene atì, apùnì nenat, yì mene tì mene nikenem lek agarek mene hesigat, “Yì'nogo hagatì logouok,” ìlùk wene palek hagat inasuk watìk, yakùlisìgìk, ìlì'lùgì atì. 23 It atì ineram enat apùnì yogoisìkì logolìk he: “Malaikat inawe a'ma logolìk hogorinapìk, hina'la nen he, Nebe kepù, ìlùk ìgìk, inetaùken hano asuagalùk, ineki inesako ineilha palagarek hak, inogat oba wiik-weak hogo hagatìk, ìkì logousak o,” ìlùk wene ina'la kagalek hano salek yogoisili'lugi atì. Mene re, inoba aiyage lagaikenem, wene atì ba nen inetaùken sebelusak mea o. |
@LAI 2013
Indonesian Bible Society