EPESÙT 4 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike WeneNit Yesùt eki esok negen ninom hutik welagorek meneat he, ninoabùt hùnogo tomok wo'nisikerek wene 1 An ninoe Etagepogot hesik neki hele warogo hanhama logolìk he, hit wene aike hinasuk wasik. Nerùgì nagaiya'lak. Hit hinoabùt he, at Ala nen hinayoko hesike higit hogoat hagatì logoino o. 2 Hit-hit netawì-hetawìrogo leberisìgìk, ninhùp-nanhùp hinetaùken seberogo hagatìk, hinoabùt enago welagìk, hinepe morogo welagìk, ìkì logoino o. 3 Ala Areagùn nen ninebe omakeat mene hùnogo hinikomo logolìk, inebe hano lapuk hogo welagaikarek atì mene esinethìkì logoino o. 4 Ala nen hinayoko hìkì logolìk he, “An nen hanothinabigin o,” ìlùk, abok omakeat mene yogohisasike hak, at ebe omakeat mene hinom hùnetik, Areagùn omakeat mene wanhìk, isigip atì. 5 Ninoe Etagepogot ebe omakeat o. Ninetaùken at oba hìpìrethogorek mene atì omakearat. Ninebe ima pela'ninaparek mene omakearat. 6 Ninebe obogat ninopase Ala omakearat. At aligat ebe esin Etagepogot po ya welagarek. Nit obogat en yì mene tì mene hagatorek atì, ebe at enat hagaterek o. Hagatì logolìk, ebe nit obogat nina'la welagarek atì. 7 Mene re, at Karìsùt en sùpù'nisikerek higit hogoat, Ala oabùt hano nen, yabu hùnogo tomok hagatì logouagalùk ninoabùt lopok wo'nisasike. 8 Atì nenat, Ala nen mel ìlùk isike: “At ebe pogot halìaken oba po'loma lagaigìlùk, at aselei mene ineki hele warogo hisìlìk wogisek lagasikesik he, hano mene aike apùnì oko lek sùpùrogo pelagisa wagaike,” ìlùk isikomo helal waganogo hesukwa atì. 9 “At ebe lagasike,” ìlùk isike atì ebe re, at ebe kweang a'ma baga pisikesik en lagasike, ìlùk u hak isike atì. 10 At ebe kweangma mel, pogot oba mel, o yì awi tì awì obogat mel, logoigìlùk he, kweangma pi wagaikesik he, hobuk apotkwe pogot halìaken oba po'loma lagasike atì. 11-12 Nen, sùpùrogo pelagisa wagaike atì ebe re, nit Ala againapùrì ninebe obogat Karìsùt ebe hake were'ma, o wùtarek hak wùrogo hiaikenem, ninebe obogat Ala hesik hagatì logouagalùk he, ninebe lopok ninayoko hìlìk menhinìlìk lagaike atì. It aike Ala ane wolok loagalùk inayoko hìgìk, it aike Ala ane yogoisìkì logouagalùk inayoko hìgìk, it aike hano wene apùnì etakwe mene hesik yogoisìlìk loagalùk inayoko hìgìk, it aike Ala againapùrì serisek logolìk wene yakùlisìkì logouagalùk inayoko hìgìk, ninebe lopok atì'nogo ninayoko hesike atì. 13 Atì'nogo hagatì logopik, ninetaùken at oba hìpìrìk logolìk he, ninebe omakeat mene hake haga'lagìk, Ala aput atì ebe tùkùm hogo ninelu agìk, at Karìsùt yì hesik tì hesik etaùken katok hogo wurik motok welagarek hak, nit ninetaùken atì'nogoat wurik agìk, ugun atì. 14 Atì'nogo hagatì logolìk, ninoabùt yekerùgì inoabùt sogoi en i ha'labu hùnogo lagìk-wagìk ikerek hak hagatarek atì hak, nit atì'nogo hagatì logouak en ìlùk, it apùnì aike inoabùt lagaksek mene nen inapeliak meneat he, eberogoat salek lalninabuogolùk, wene hùnogo wene hobugalep yogonisa wìrì'lùgì atì inane holunak lek. 15 Meneat he, ninoabùt inalùgetek inoabùt hakeat wanhì logousak. Apùnì inebe ninetawìrogo logolìk, wene eberogoat enek ìgìk, yì hesik tì hesik hagatì logolìk ninoe Etagepogot Karìsùt etaùken katok hogo wurik logolìk hagatì lagaike hak hagatìk, ìkì logolìk, at oabùt wanhì logousak o. 16 Ninebe nineki ninesok ninoba hutik welagarek mene aike obogat ninomaken oba hutik hano logolìk, hùnogo tomok hagasusak mene hagatenem, ninebe hano welagorek atì hak, nit ninoe Etagepogot Karìsùt ebe ba ninom hutik logolìk, ninoabùt lopok hagatì logousak mene higit hogo hagatì logogun halok, apùnì inalùge aga logolìk inetaùken wurik agarek hak, apùnì aike inebe ninetawìrogo hagatì logolìk, ninebe Karìsùt ebe hake ninomame arìk logogun atì. At Karìsùt ninom hutik logolìk, ninoabùt ket hùnogoat hagatì logousak wene 17 An ninoe Etagepogot neperak hutik logolìk, at en yogohisa hak wene yì hinasuk warogo yogohisak. It apùnì etakwe mene inoabùt hagarì'lùgì atì hak, hit hinoabùt atì'nogo hagatì logogùp o. It atì, we tùlemat mene oba ebetì logolìk he, 18 ina'la mùmat werek. Inetaùken helep hake abit en he, hano wene inokorat logolìk, Ala apùnì inelugurinaperek mene a'nogo inom hutik lek inapik mene welagaikarek atì. 19 19 It inoabùt he, “Weak hagatì lago,” ìlùk, inayùk hogo welagaikarek lek. It en ìkì logolìk, “Nit he, weak hagarìkì logogun,” ìlùk, yì weak tì weak inekalì legat hùkorogo hagarìlì'lùgì atì. 20 Meneat he, at Karìsùt en, “Hit weak atì'nogo hagatì logoino,” ìlùk, yakùlhisìgì'lek. 21 Hit at abok holhigisip hinom hutik logolìk, ebe wene Yesùt hagasike wene atì, yakùlhisasukwama wanhììgip akìgì, 22 Alep he, hina'la yì walok tì walok akìkì lagagip atì nen lalhinapenem he, hinebe alema'lakìkì lagagip atì nen he, hinoabùt alep mene atì heraksano o. 23 Atì heraksìlìk, hinetaùken mel, hina'la ebetì lagep mene atì mel, Ala nen hinoabùt ket mene hagathinapì logouak o. 24 Hinebe eberogoat, at Ala nen okawerek hesik hakìlìk, at en he, hinoabùt higit hogo hagatì logouagalùk, at oabùt hake ket mene hagathinape mene atì, su labetarek hagat labetì logoino o. 25 Nit obogat ninebe at Karìsùt eki esok hake ninom hutik welago atì nen he, inapeliak egarek mene atì heraksìlìk he, hinerùgì hinagaiya'lak hinom hinane eberogoat mene enek ìkì logoino o. 26-27 Hina'mage lagaike halok, weak hagatùp. Hina'mage ìlìgìk were'ma, Ibilit en hina'la kagalinogo ìlùk, o mo eileken kopok hogo kìgì'lek werek kolek, sagalogo lìogora'no o. 28 Hit aike nen hineki abusak wanhì lagep mene halok, hobuk atì'nogo wanhì'lek logolìk, it inelageik mene leberisìkì logouogolùk, hinokawerek yabu hineki omamerogo wanhì logoino o. 29 Weneane uogolùk halok he, weak mene ìkì logogùp o. Wene hano mene ikenem it aike inetaùken akut mene inasuk holugun mene atì Ala nen hanorinapenem, inetaùken wurik asuagalùk, wene hano mene nek ìkì logoino o. 30 Ala nen hobuk hinebe hanothinabigìlùk lilu at Areagùn wokhisasikomo hina'la werek atì, a'la kolothùgùp o. 31 Inane aik weak ìgìk, ina'makwe heperìgìk, ina'mage lagalìk, inane uarek-puarek wene palhìk, inapeliak inabok weak palhìk, egarek mene atì heraksìkì logolìk he, weagarinaparek mene inom obogat heraksìkì logoino o. 32 Heraksìlìk he, hit-hit hinoabùt enago lìoksek logolìk he, hit weak hagatì lagagip mene at Karisùt en sagalogo legethesike mene, Ala nen legetsasike atì hak, hinerùgì hinagaiya'lak aike nen weagathinapo halok he, wene atì legetsìkì logoino o. |
@LAI 2013
Indonesian Bible Society