EPESÙT 2 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike WeneNit ninetaùken hesik warek hake were'ma, Ala nen ninelugu'ninapike wene 1 Hit alep he, Ala ane sagalogo weak hagatì lagagip atì nen, hinetaùken hesik hinebe warek hake welagagip. 2 Atì sat he, apùnì yoma inoabùt inesogat logolìk hagatarek hak hagatì lagagip. Atì'nogo hagatì logolìk, mokareke inoabùt weak mene inoe kain pogot abel makwe yoma esewerek logolìk, apùnì Ala ane inabìt en inasuk holùhùk mene ina'la kisikesik yogotak ina'la kagalhoat welagarek mene a'nogo ane hologo welagagip atì. 3 Alep nit obogat it hagarì'lùgì hagat hagatì lagagu. Ninoabùt apùnì inoabùt inesogat logolìk hagatarek hak hagatì logolìk, ninoba aiyage lagaikenem weak hagatìk, nina'la akalùk weak hagatìk, ìkì lagagu. Atem sat he, apùnì inoabùt inesogat logolìk hagatarek mene ninom higirat were'ma, Ala a'mage lagalìk he, weaga'ninabigìlùk welagaike. 4 Atì'nogo welagaike meneat he, hobuk at oabùt hano motok en, hùkorogoat etawì'ninapike. 5 Nit weak hagatì lagagu atì ba, ninetaùken hesik ninebe warek hake were'ma, Ala nen etawì'ninapikesik, Karìsùt ninom hùnogo hinìlìk ninomat ninelugu'ninapike. Ma re, hit at oabùt hano nenat telhinapike atì. 6 Ninelugu'ninapikomo re, nit Karìsùt Yesùt ninom hutik were'ma, hobuk at ninom pogot oba kain logolìk it aike ninawe a'ma hagisek logouagalùk ninom menhinasike atì. 7 At Ala atì'nogo hagasike atì re, o hobuk logogun atì ba logolìk apùnì nen he, “Ala oabùt hano motok en etawì'ninapike,” ìlùk enagat hùthìkì logouagalùk telninapike atì, ebe re, Karìsùt Yesùt enat telninapike. 8 Hit hinetaùken at oba hìpìrethikenem he, at oabùt hano a'nogo nen telhinapikomo welagep atì, ero hinokawerek en telegep hùk. We, yì mene tì mene oko legat wogisagarek hak, at Ala nenat telhinapikomo welagep atì. 9 Hit en, “Nit hano hagatì lagagu ba telninapike,” ìlùk, hit aike hinokawerek en hogorakasak motok lek o. 10 At enat hano hagarogo hinasikomo welago. Atì re, nit Karisùt ninom hutik logolìk, yì mene tì mene hanorogo hagatì logouagalùk, ninoabùt ket hùnogoat elalninapike atì re, ebe Karisùt Yesùt enat elalninapikomo welago. At Karìsùt en ninebe at okawerek ninom omakeat lapulogo hinasike wene 11 Hit alep he, hinebe etakwe mene welagagip atì, hina'la ebe'ni. It ap Yahuri mene apùnì ineram en inogat inekalìma mene palinapukwa mene atì nen, hit hesik he, “Inogat inekalìma mene pale'lek mene,” ìlùk ìkì lagaukwa. 12 Ati sat he, Karisùt ebe hinom heksek logolìk, hinebe Isirael mene lek. We, inapik meneat welagagip. Atì'nogo were'ma, at Ala nen he, wene it Isirael mene inom watì logolìk he, “Tì'nogo hagathinabigin,” ìlùk abok yogoisasike mene a'nogo, hit hinokorat logolìk, “Hano asigin,” ìlùk hina'la akìgì'legat, Ala awe a'ma kìgì'lek, kweangma yoma logolìk, Ala ebe hinokorat welagagip. 13 Alep he, hinebe walegat welagagip meneat he, yogotak, Karìsùt Yesùt hinom hùnesigipmo re, at amep wulagasogo wa'lagaike atì ba, horok ya hikikomo welagep. 14 Apùnì Yahuri mene mel, etakwe mene mel, inom heksek were'ma re, tùlem kwe palek leget negen hùko wùrìk welagaike mene, at Yesùt lapulogo hiaikerek mene a'nogo ebe wa'laga logolìk hùlì palek a'nogo mesalogo legethìlìk he, ninebe omakeat lapuk hogo hinasikomo welago atì. 15 At Karìsùt en, ninùkùl etage Yahuri mene ho, etakwe mene ho, pìre atem welagaike mene, at ninom hùnogo omakeat hinìlìk ninùkùl etage omakeat ket mene lapulogo hinagalùk he, wene Ala nen ninasuk warogo, “Yì'nogo hagasusak, tì'nogo hagasusak,” ìlùk yogonisasikomo wene palek werek mene atì legetsìkì logolìk, ninom hùnogo hinasike atì. 16 At Karìsùt ebe e ba menhìlìk wasukwama wa'laga logolìk, Ala ninom weak weim palek negen welagagu mene atì, legetsìlìk he, ninebe o'moko mene, o'moko mene ninom, omakeat lapuk hogo hinìlìk, Ala oba wo'nisek wagaike atì. 17-18 At Yesùt en atì'nogo wo'nisek wagaikomo re, o'moko mene, o'moko mene ninom, at Ala Areagùn omakeat atì ba ninopase Ala oba kusak elogat haga'lagaike, ìlùk, Yesùt ebe alebat wagaikesik, “Hinom lapuk hogo hikìgi o,” ìlùk, wene hano wene hit etakwe mene walegat were'ma yogohisìgìk, nit apùnì Yahuri mene horogat were'ma yogonisìgìk, i wagaike atì. 19 Atì'nogo wagaike atì ba, hit hinebe etakwe inapik mene, ap pok mene hake welagagip atì yogotak atì'nogo lek agaikomo, hinebe Ala againapùrì agagisip, it hinom, at Ala aua atoma hinawìweregat agagisip welagep o. 20 At Karìsùt Yesùt ebe o tik esin hake warek were'ma re, it ap at en inayoko hìlìk laksasike mene amanogo mel, it ap Ala ane yogoisìlì'lùgì mene amanogo inom en, oba louk hogo wùtì lagaukwama re, hit hinebe nit en oba louk hogo Wùrogo hikasugumo welagep o. 21 Nit obogat ninebe lopok, at Yesùt ninom hùnogo hinìlìk he, o sep hùn-hùn wùtarek hak, o atì abirat ninopase Ala okawerek hesik awì wùrogo hinìlì'logo atì. 22 Atì hak he, hit Karìsùt hinom hutik were'ma, it aike hinom o omakeat Ala awì wùri'mo Areagùn logouagalùk, wùrogo hikìlì'logo atì. |
@LAI 2013
Indonesian Bible Society