EPESÙT 1 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike WeneHai warinapike wene 1 Hit Ala againapùrì o Epesùt atogotì lagep mene hinetaùken Karìsùt Yesùt oba hìpìrethìlìk hinom hutik welagep mene, nerùgì nagaiya'lak. An Paùlùt, Ala a'la akasike ba, at Karìsùt Yesùt en nayoko hìlìk lakhani wagaike mene a'nogo nen wene yì helal waganogo hinoba lakhei wagì atì. 2 Ninopase Ala ninoe Etagepogot Yesùt Karìsùt eperak inoabùt hano a'nogo nen, hano mene wokhisìgìk, hinetaùken hapuguthinapìk, ìkì logouak o. “Nit Karìsùt ninom hutik were'ma hano'ninaperek,” ìlùk yogoisasike wene 3 Ninoe Etagepogot Yesùt Karìsùt opase Ala at hogoratì logouok o. Nit Karìsùt ninom hutik were'ma, at Ala nenat hano obogat ninetaùken hesik pogot oba nen wo'nisasikomo welago. 4 At Ala nenat ninebe at okawerek hesik hakìlìk, at eilhanem tegelek logouagalùk, pogot kweang oan elalhì'lek logolìk, wena'ninapike atì ebe at Karìsùt enat wena'ninapike o. 5 At Ala ninebe etawì nen, okawerek a'la nenat, “Karìsùt Yesùt en, it woginapenem an nagainapùrì asuak,” ìlùk hageat en ninebe weteberogo wo'ninapike atì. 6 At oabùt hano nen aput etaùken tùlem mene etawì agì'legat wo'nisasike atì hesik, nit en he, “Egi. Nayùk e,” ìlùk, hogoratì logouok o. 7-8 Atì'nogo wo'nisasikomo, ebe amep wulagasogo wasukwa atì ba, ninoko palogo telninapik, nit weak hagatì lagagu mene legetsìgìk, isike atì. At Ala a'la kagalek logolìk ninebe hùthinìlìk he, oabùt motok hano a'nogo nen, ninebe hùkorogo etawì'ninapike atì. 9 At okawerek, atì'nogo haga'ninabu walok en: “Tì'nogo hagarinabigin atì ebe at Karisùt en hagarinabuak,” ìlùk, wene at a'la akasike mene hinago welagaikesik hukalogo yogonisasike atì. 10 Wene at a'la hinago welagaike atì ebe re, hobuk haga'lasusak oba haga'lasi laganem, at en yì mene tì mene pogot oba welagarek mene inom, kweangma welagarek mene inom, obogat lapuk hogo Karisùt aligat awe a'ma hisegein mene hesik abok yogonisasike atìat o. 11 At Ala nen he, “Yì'nogo haga'lasuak, tì'nogo haga'lasuak,” ìlùk a'la akikerek higit hogoat yì mene tì mene obogat hagatenem haga'lagarek atì nen he, “It inebe an nokawerek nagainapùrì asuak,” ìlùk weteberogo wo'ninapikomo re, esewerek agagu atì. 12 At ebe hogorato motok welagaikarek mene a'nogo, nit en hogoratì logouagalùk, ninetaùken emakum Karìsùt oba hipìrethesugu mene hùgì weteberogo wo'ninapike atì. 13 Atì hagat he, hit en wene ebe wene, hano'ninaperek wene a'nogo hinasuk holhigisip he, hinetaùken Karistùt oba hìpìrethesigipmo re, Ala nen he, “Nareagùn wokhisegein,” ìlùk, abok yogonisasike higit hogoat, “It an nokawerek nagainapùrì o,” ìlùk Areagùn wokhisasike atì. 14 Ala nen he, “An nen tì'nogo wokhisegein, ìlùk abok yogohisasigi mene atì, hobuk wokhisagalùk, Nareagùn lilu wokhisasigisik hinebe telogo wokhinabiginat o,” ìlùk yogonisasike. Atì'nogo yoganisasike atì nen, Ala hogorato motok welagaikarek mene atìat hogoratì logouok o. Paùlùt en Ala againapùrì o Epesùt mene hesik sapan isike wene 15 Ati nen he, hit hinetaùken ninoe Etagepogot Yesùt oba hìpìrethìlìk, Ala againapùrì aike obogat hinetawìrogo hagatì lagep mene atì, apùnì aike nen hinabok ikenem nasuk holhì. 16 Atì'nogo holhìrìk he, hit hinoabùt hagatesep atì hesik, ninhùp-nanhùbat kamo ìgì'lek hinetage ìlìk ìlìk Ala hai wato motok welagìrek. 17 Hit hesik he, ninoe Etagepogot Yesùt Karisùt opase Ala hogorato motok welagaikarek mene a'nogo nen, hina'la motok kagalek mene wokhisìgìk, at ebe tùkùm hogo hùthoageip en yakùlhisìgìk, ìkì logouak en ìlùk, Areagùn wokhisoagalùk ayoko hìkì lagì. 18 At enat hina'la lìathinapenem, hit en he, “Ninayoko hesike mene a'nogo nen hobuk hano'ninabigin,” ìlùk, hina'la hairogo oba eberek welagep mene a'nogo hinelu agìk, yì mene tì mene hano mene hogorato motok logogun mene at againapùrì wo'nisagalùk hùkorogo hologo hinasike mene atì, hinelu agìk, 19-20 at omame motok apik mene a'nogo nen, nit ninetaùken at oba hìpìrethesugu mene hùgì, omamerogo hùkoat lebe'nisìlì'logo mene hinelu agìk, uageip ìlùk ayoko hìkì lagì. At omame atì ba re, Karìsùt ebe wa'lagaikesi'mo eluguthìlìk pogot oba lìakhìlìk, at era'lu eki ebekwe kain Etagepogot logouagalùk menhesike hagat, omamerogo lebe'nisìlì'logo atì. 21 Atì'nogo menhesike atì re, it pemerintah kain mene aike obogat mel, inetagepogot mene aike obogat mel, inogogì kaintek aike obogat mel, kaintek it aike inawe a'ma hagisek welagaikarek mene obogat mel, inetagewerek yogota'ne werek mene mel, hobuk logogun mene mel, obogat he, inetage lek meneat he, at Karìsùt enek he, esin hesaksek logouagalùk, menhesike atì. 22 Ala nen yì mene tì mene pogot oba kweangma welagarek mene obogat waganogo at aligat eki ba hìlìk, Ala againapùrì atogotì lago mene yì hesik tì hesik kain he, Karisùt at wo'nisasike atì. 23 Nit Ala againapùrì ninebe at Karìsùt ebeat o. Ma re, yì mene tì mene, pogot oba kweangma welagarek mene obogat a'la Karìsùt ebe peserogo logolìk, nit Ala againapùrì at ebe hake were'ma, nina'la peserogo welagarek atì. |
@LAI 2013
Indonesian Bible Society