1 PETERÙT 1 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike WeneHai warinapike wene 1-2 Nerùgì nagaiya'lak. An Peterùt, Yesùt Karìsùt en nayoko hìlìk lakhani wagaike mene a'nogo nen, wene yì helal waganogo hit ninopase Ala nen, hinebe alebat wenakhinapìke mene, yogotak ya elama hesik o yì awi tì awi pùgùlogo lìlìk, o propinsi Potut mel, Kalatìa mel, Kapatokia mel, Asia mel, Pitìnìa mel, apùnì ina'lakwe lopok welagesep mene a'nogo, hinoba lakhei wagì o. Hinebe Ala nenat a'la akalùk wenakhinapìkesik, Yesùt Karìsùt ane hologo hagatì logouagalùk awe a'ma hikìgìk, amep oba hothinapìk, igìlùk he, “An nokawerek nagainapùrì asuageip ìlùk wokhinapì o,” ìlùk at Areagùn nen wokhinapìke atì. Ala oabùt hano a'nogo nen hano mene wokhisìgìk, hinetaùken hobugalep hapuguthinapìk, hùkorogo ìkì logouak o. Hit en he, “Hobuk Ala nen hano haga'ninabigin, ìlùk hina'la hai hakìkì logousak,” ìlùk yogoisasike wene 3 Ninoe Etagepogot Yesùt Karìsùt opase Ala a'nogoat hogoratì logouok. At Ala ninebe etawì motok en, Yesùt Karìsùt wa'lagaikesi'mo nen eluguthesike atì ba nit ninelugu'ninapike atì. Ninelugu'ninapikomo logolìk he, nina'la nen, “At en, hobuk hanothinabigin, isike atì sùge asigin lek,” ìlùk nina'la hai hakìkì lago. 4 Atì'nogo hano'ninapenem ese asugun mene atì, hili agì'lek, weak agì'lek, lek agì'lek esok motok logogin mene pogot oba aike hit hikikomo werek o. 5 Hinetaùken at Ala oba hìpìrìk welagep atì nen, at omame ba hakhisek logopik he, hobuk hinebe hanothinabigin mene wùrep oba weinamethegein atì. 6 Atì nenat, yogotak ya, Ala nen hinoabùt paligìlùk ikenem, hinoba yì aik tì aik hìkì logolìk, elama hesik hina'la weak arì'logo meneat he, hina'la hai hakìkì logoino o. 7 Emas oko apik palharek mene atì hano a? Weak a, ìlùk etu aik oba walhagarek atì hak, Ala nen he, “It inetaùken an noba eberogoat hìpìrìk werek a? Lek a,” ìlùk, enagat asuagalùk akikenem, hinoba yì aik tì aik hìkì lagep atì. Emas atì re, we tùlemat lek asigin meneat he, ebe esin he, hinetaùken Ala oba hìpìrìk welagep atìat o. Hit hinetaùken at oba hìpìrìk logogun halok he, at en hinoabùt palhì logopik he, Yesùt Karìsùt weinam hogo lakhei wesigin atì like, hogothinapìk, agaugethinapìk, esinethinapìk, igin o. 8 Hit en alebat, at ebe hineileken hìgì'lek meneat he, ebe hinetawì welagep atì. Atì'nogo logolìk, yogotak ya hineileken hìgì'lek meneat he, hina'la nen, “Hobuk hano motok haga'ninabigin,” ìlùk hinane ba nìkì'nogo pìlìngìrogo u heat logolìk, hina'la hai apik hakìkì lagep atì. 9 Hina'la nen he, “O wùrep oba hano'ninabuak,” ìlùk hinetaùken at oba hìpìrìk logolìk, yogotak esewerek aga lagebat o. 10 Ninebe hano'ninabigin wene atì re, alep it ap Ala ane yogoisìkì lagaukwa mene amanogo nen wene atì hesigat heratìk, hinok wanhìk, ìkì lagaukwa. Atì'nogo heratì logolìk, Ala oabùt hano a'nogo nen, “Hano hagarinapì logogin,” ìlùk ebe hit hano hagathinabì'logo atì hesigat oan werek kolek yogoisìkì lagaukwa atì. 11 Atì'nogo yogoisìkì lagaukwa atì, at Karìsùt Areagùn ina'la logolìk yogoisìkì logolìk he, mel isike: “Karìsùt aik hìlìk hìlìk wa'lasigin. Wa'larìk en, hobuk eluk aganem hogoratì logogun,” ìlùk yogoisasikomo it en ìkì logolìgat he, “Nìkì'nogo haga'lasigin. Mera nen haga'lasigin,” ìlùk hinok tùkùm hogo wanhì lagaukwa. 12 Hinok wanhenem, at Ala nen he, “Wene atì re, hit hinokawerek hesik he, lek o. It hobuk oan mene hesik hagatì lagep o,” ìlùk hit hesigat isike. Atì'nogo yogoisasikesik welagaikesik en, hobuk Ala Areagùn pogot oba nen pelakhei wagaikomo, it ap hano wene Yesùt Karìsùt hagasike wene a'nogo yogohisoagalùk ina'la logolìk yogotak pak hogo yogohisìlì'lùgì ebe atì hesik ìkì lagaukwa atì. Wene atì, it malaikat Ala nen yoko pelaksa wagarek mene amanogo nen he, “Eige, nit wene atì tùkùm hogo ninelu a'lo e,” ìlùk akagarek. Ala hesik tegelek motok logouagalùk inasuk wasike wene 13 Ati nen he, wene atì hùthìlìk he, kwe humusek lùogolùk inobakwe hele ning hogo homatarek atì hak, hinoabùt hebelogo, hinetaùken wekelogo logoino. Ati'nogo logolìk, hina'la nen he, “Ala nen Yesùt Karìsùt ebe weinam hogo lakhei waganem hano mene wo'nisa wesigin o,” ìlùk hinetaùken at oba lakhìlìk oba eberek motok logoino o. 14 Hit alebat he, wene atì hinokot logolìk, yì mene tì mene walok en hinetaùken nen nikenem hagatì lagagip atì, hobuk he, hinoabùt atì mene wanhùp. Yekerùgì nen inopaselak inane hologo logolìk higit hogo hagatarek atì hak, hit Ala ane hinasuk hologo higit hogo hagatì logoino. 15-16 At Ala nen he, “An noabùt weak hagatì'lek keksek motok welagìrek atì nen, hit hogo re, an hesik hinoabùt keksek motok logoino o,” ìlùk isikomo helal waganogo hesukwa atì nen, hit en yì mene tì mene hagatì logolìk, hinoabùt at Ala hinayoko hesike mene oabùt hakeat keksek motok logolìk hagatì logoino o. 17 At Ala oabùt he, apùnì inogat oba nek eileken isìlìk, aike elokoma hisìgìk, aike apotma hisìgìk, ikerek lek o. We, inoabùt hagatarek lopok higit hogoat ùkùm inoba hìgìk, kotìk, ikerek atì nen, hit an he, “Ala ninopase,” ìlùk ayoko hìkì logolìk, kweangma yoma elama hesik hinebe ap pok negen logolìk, at ebe hinayùk hogo hagatì logoino o. 18 Alep he, hinapu hinopalak hagatì lagaukwa atì hak, it inoabùt waganogo lek asigin mene hesik tùlemat alemarogo hagatì lagagip atì nen, hineki hele warek negen were'ma, Ala nen hinebe hinoko palogo telhinapike atì hineluat o. Oko atì re, lek asigin mene emas oba, perak oba hinoko palhinapike hùk. 19 At he, oko hùko mene ba palogo telhinapike o. Wam topa wam eak weak mene hùk, we, hano otolik mene Ala hesik amep wulagasogo waresu hak, at Karìsùt amep wulagasogo wa'lagaike atì ba, hinoko palogo telhinapike atì. 20 Karìsùt, Ala nen kweang pogot oan elalhì'lek logolìk, a'la akalùk ayoko hesikesik welagaikesik en, ebe yogotak o wùrep oba hit hesik weinam hogo lakhei wagaikomo hinebe telhinapike atì. 21 Ebe wa'lagaikesi'mo Ala nen eluguthìlìk hogoratì logouagalùk menhesikomo, hinetaùken Ala ba hìpìrethìlìk, “Hobuk at en hano'ninabigin,” ìlùk oba eberek welagep atì. 22 Ebe wene atì hinasuk holhì logolìk, hina'la nen weak mene horogo laksìlìk, hinerùgì hinagaiya'lak Ala againapùrì mene aike eberogoat hinetawìrogo hagatì lagep atì, hinom hutik motok logolìk netawì-hetawìrogo hagatì logoino. 23 Ala nen hobuk takhinapike atì, apùnì wa'lagaikarek mene nen taginaparek atì hak takhinapike hùk. We, Ala eluk esok motok logolìk ane lek agì'lek logogin mene ba takhinapike o. 24 Atì, Ala ane mel ìlùk helal waganek werek hak: “Apùnì obogat he, inebe e eka hakeat o. Hano ìlùk hogorinaparek atì, e eken hogoratarek atì hak hogorinaparek atì. Eka pùk agìk, eken lologo pìgìk, ikerek atì. 25 Mene re, ninoe Etagepogot ane atì motok logogin o,” ìlùk isikomo helal waganogo hesukwa atì. At ane atì ebe re, nit en hano wene yogohisogorek atìat o. |
@LAI 2013
Indonesian Bible Society