1 KORÌTÙT 12 - Ala Ane Wene Ket Mene Warogo Wo'ninapike WeneAla Areagùn nen apùnì ninoabùt lopok wo'nisikerek wene 1 Nerùgì nagaiya'lak. Ala Areagùn nen wo'nisikerek wene atì hinokot logousak atì nabìt. 2 Hit alep ninoe Etagepogot hinokot were'ma, oabùt weak mene nen tùgì hareken ane lek mene oba hìpìrìk logouagalùk, we, komakwe heat wokhisek lìlìk he, nongothinapì lagaike atì hinelu. 3 Wene yì hinelurogo yogohisak. Apùnì Ala Areagùn ina'la were'ma re: “At Yesùt Ala nen weagathouak o,” ìlùk, homan housak mea o. Nen, Ala Areagùn ina'la lek halok he: “Yesùt he, an noe Etagepogot,” ìlùk usak meat o. 4 Ninoabùt lopok hùnogo tomok wo'nisikerek atì re, Ala Areagùn omakeat mene nenat wo'nisikerek o. 5 At ninoe Etagepogot eyabu hùnogo tomok hagatsogorek atì re, at ebe omakeat meneat, eyabu hagatsogorek o. 6 Atì'nogo eyabu hagatsìkì logolìk, nineki hùnogo tomok hagatorek mene atì, ebe obogat hagasuagalùk he, ninopase Ala omakeat mene nenat ninebe lopok omame wo'nisikerek o. 7 Apùnì nen he, “It Ala Areagùn ina'la werek,” ìlùk, enagat hùthinoagalùk, at en he, ninebe obogat hesik nina'la lopok kagalherek. 8 At Ala Areagùn nen, at aike wene kagauk hogo ìkì logouagalùk wogoterek. Nen, at Areagùn ati nenat, at aike yì wene tì wene elu motok logouagalùk wogoteregat. 9 Nen, at Areagùn atì nenat, at aike etaùken Ala oba hìpìrìk motok logouagalùk hunigat wogoteregat. Nen, at Areagùn omakeat atì nenat, at aike nen ou hagarinapì logouagalùk omame wogoteregat. 10 Nen, at aike yì mene tì mene elalinat hagatì logouagalùk wogotìk, at aike nen Ala ane yogoisìkì logouagalùk wogotìk, at aike nen ìkì logolìk he: “At atì Ala Areagùn a'la logolìk hagarì'logo, ìgìk, weak mene areagùn a'la logolìk hagarì'logo, ìgìk,” enagat penetì logouagalùk wogotìk, at aike nen inane okot mene elalinat ìkì logouagalùk wogotìk, at aike inane inokot mene ikenem, at asuk holìk he, “Ebe yì'nogo mene hesik ike,” ìlùk it inane ba higit hogo yogoisìkì logouagalùk wogotìk, inebe lopok wogisikerek atì. 11 Atì'nogo wogisikerek atì re, Ala Areagùn omakeat atì nenat a'la akalùk, yì hagatìk, tì hagatìk, ìkì logouagalùk inebe lopok mìkìlogo wogisikerek atì. “Nit nineki ninesok ninoba yì mene tì mene apigat werek meneat he, ninebe omakeat,” ìlùk isike wene 12 Nit apùnì ninebe omakeat meneat he, nineki, ninesok, aike ninoba apigat werek. Nineki ninesok ninoba yì mene tì mene apigat werek meneat he, lapuk hogo ninebe omakeat atì hake re, at Karìsùt ebe atì'nogoat o. 13 Nit he, ninebe obogat Yahuri mene lek, Yunani mene lek, inatitigeke mene lek, inalepma welagaikarek mene lek, at Karìsùt ebe omakeat mene ninom hùnesuagalùk, at Areagùn nen ima pela'ninapike atì. Nen, i elesi omakeat mene nekarek hak, at Areagùn omakeat mene nina'la hesike atì. 14 Nit apùnì ninebe re, nineki omakeat atì nek hùk. We, nineki ninesok ninebe ba yì mene tì mene apik ninoba hutik werek o. 15 Ninesok yì ane werek logoilepma re, at en ìkì logolìk: “An nebe ineki hùk. Hunigat atì nen he, inebe ba hutik welagì lek o,” ìlùk umo re, ane atì'nogo igin atì ba, ninebe ba hutik mene atì, alepma logousak akegep? Mea o. 16 Ninesako yì ane werek logoilepma re, at en ìkì logolìk: “An nebe ineileken hùk. Hunigat atì nen he, inebe ba hutik welagì'lek o,” ìlùk umo re, ane atì'nogo igin atì ba ninebe hutik mene atì alepma logousak akegep? Meaat o. 17 Ninebe yì re, nineileken enek logoilepma re, ninasuk nìkì'nogo holhì logoilo. Nen, ninesako nek logoilepma re, apen nìkì'nogo palhì logoilo. 18 Mene re, at Ala nen a'la akalùk enat nineki ninesok ninebe yì mene tì mene ninebe ba werek yoma obùlù'mo lopok hunogo hinasikomo ninebe omakeat mene welago yì. 19 Ninebe yì re, nineki atì nek logoilepma re, ninebe nìkì'nogo logoilo. 20 Mene re, nineki ninesok yì mene tì mene ninoba apigat werek meneat he, ninebe omakeat o. 21 Atì nenat he, nineileken nen he, nineki yogotì logolìk: “An he, hat le'ma hano logoile,” ìlùk usak mea o. Atì'nogoat he, ninùkùloak en ninesok yogotì logolìk he: “An he, hat le'ma hano logoile,” ìlùk usak meat o. 22 Ninebe omakeat mene, nineki ninesok yì mene tì mene ninoba welagarek atì re, aike omame lek hake akogorek meneat he, atì hano motogat o. Le'ma nìkì'nogo hagatì logoilo. Meaat o. 23-25 Nit nineki ninesok ninebe ba hutik welagarek mene atì, aike elokoken hano halok he, agauak hagasusak lek. Meneat he, aike elokoken weak halok, agauak hagarogo hìgìk, aike ninekalì asusak halok, hinagasogo hìlìk agauak hanorogo hagarogo hìgìk, hagatorek. Nineki ninesok yì mene tì mene ninebe ba hutik welagarek mene obogat aike nen aike etawìratìk, ìkì logouagalùk, at Ala nen ninebe agauak hagarogo elalninapike. Elalninapi logolìk, nineki ninesok ninebe ba hutik welagarek mene aike obogat, hùlì wa'lasinogo ìlùk, elokoken weak halok, agauak hagarogo hakìgìk, ìkì logouagalùk, obùlùk lopok hùnhìgìk hinasike atì. 26 Nineki ninesok yì mene tì mene ninebe ba hutik welagarek mene, aike an en heinet wato halok he, ninebe abirat heinet watorek o. Nen, nineki ninesok yì mene tì mene ninebe ba hutik welagarek mene, aike apùnì nen hogorato halok he, ninebe abirat hai hakogoregat o. 27 Hit hinebe lapuk hogo Karìsùt ebe hakeat logolìk he, hinebe lopok, at eki esok negen oba hutik welagep o. 28 At Ala nenat he, againapùrì ninobùlù'mo lopok hinìkì logolìk, alebagìk he, nit at ane yogoisìlìk nìkì logouagalùk ninayoko hìgìk, ninopolik he, at ane yogoisìkì logouagalùk it aike inayoko hìgìk, it inopolik he, wene yakùlisìkì logouagalùk it aike inayoko hìgìk, it inopolik he, elalin mene hagatì logouagalùk it aike inayoko hìgìk, it inopolik he, apùnì aike ou mene hagarinapì logouagalùk it aike inayoko hìgìk, nen, yì mene tì mene leberisìkì logouagalùk it aike inayoko hìgìk, inogogì kain metek logouagalùk it aike inayoko hìgìk, apùnì o ya mene ta mene inane inokot mene ba wene ìkì logouagalùk it aike inayoko hìgìk, ninebe lopok atì'nogo ninayoko hesike. 29 Nit obogat atì ninebe lopok, at ane wolok loagalùk ninayoko hesike mene welagorek nogo? Nit obogat Ala ane yogoisogorek mene nogo? Nit obogat wene yakùlisogorek mene nogo? Nit obogat elalin mene hagatorek mene nogo? 30 Nit obogat apùnì aike ou hagarinaporek mene nogo? Nit obogat apùnì o ya mene ta mene inane ninokot mene ba wene elalinat yogoisogorek mene nogo? Nit obogat inane ninokot mene ikenem ninane ba higit hogo ìkì lago mene nogo? Lek o. 31 Atì nen, nerùgì nagaiya'lak. Ala Areagùn nen ninoabùt lopok wo'nisikerek atì mene, ebe hano mene wokhisoagalùk ning hogo hagatì logoino o. |
@LAI 2013
Indonesian Bible Society