Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -

HAKIM–HAKIM 9 - Allah Wene Fano Wene Hupla Inane


Ap Abimelekh en hilingitikhe wene

1 A'nogo hilingitu kwelek, inenggi ekhe sambul he, at Gideon amlogo Abimelekh o kota Sikhem at agaisawi, erugwi, amilak inoba lagaikhe. Lagaikhesik, it inom, afuni at mene ekhe inom, inoba yi'nogo yagaisasikhe:

2 ”Hiren he, afuni o kota Sikhem welagaikharek mene mondogat heinok wogisikhi logolik, mel yagaisano: Hit hinendawimo hinagaiyek he, Gideon againafuri inebe 70 andi nen, fethinarek logolik: Yi'nogo hilingi'no, ti'nogo hilingi'no, iluk yagahisikhi logogun hinamolo a? At he, ap misigen, fethinarek logolik: Yi'nogo hilingi'no, ti'nogo hilingi'no, iluk yagahisikhi logogin hinamolo a. An hit ninom welago yi re, hinenggenma mene welagi andi, iluk ikhe, iluk inendawimo eberisano o,” iluk yagaisasikhe.

3 A'nogo yagaisa lagaikhemo, it at Abimelekh agaisawilak oe agot omanogo afuni o Sikhem mene ekhe inoba lagaukwasik he, wene Abimelekh en isikhe mene a'nogo yagaisasukwa. A'nogo yagaisa lagaukwama, it afuni o kota Sikhem welagaikharek mene nen he: ”At Abimelekh andi nit ninenggenma mene,” iluk agare'ma nogo nen he, at Abimelekh ane hologo ombo'ne louwogeluk isukwa.

4 A'nogo isukwasik, uang perak mene 70 nen tugwi kembu enu Baal-Perit faget fogeratarek awi andi nen wanhukwasik, at Abimelekh wogetukwa. A'nogo wogetukwama, at Abimelekh en ap ekhe inobabut weak mene at werekwe asuagaluk onggo wogisasikhe.

5 A'nogo wogisasikhesik, inom he, at eisena aiba o Ofra lagaukwa. Lagaukwasik, ogogwi agoromi inebe 70 nen omanogo helep misik meneba fisasikhesik inoatikhe. A'nogo meneat he, Gideon amlogo elabo mene enu Yotam andi nek ebe hina'lagaikhe andi nen he, at inom inoati'lek.

6 A'nogo inoatikhemo, afuni o Sikhem inom, o Bet-Milo inom, welagaukwa mene inebe mondogat andogotukwasik he, o Sikhem andoma e pai eroma wesama andoma lagaukwa. Lagaukwasik, andoma nen at Abimelekh inoe kain enupogot logouwageluk menfesukwa.

7 A'nogo menfesukwama, at Yotam esanggo holhikhesik he, tom Gerizim punu ebeba menlasi lagasikhesik, elokhe afuni o Sikhem mene omanogo werek higit lakfilik logolik he, ane hokhorogo kweti logolik mel yagaisasikhe: ”Hit afuni Sikhem mene yi, hit hinane ugunem Allah esanggo holuagen he, an nen walhogo wene yagahisagain andi hinesanggo holini o.

8 Inenggi misik ekhe sambul wene hilinglagaikhe aplere, it e yi agayo ti agayo omanogo nen inoe raja ekhe menfogoin iluk kabogeta. A'nogo kabogetasik he e zaitun oba ikhi logolik, hat he nit nineisena raja asigin, iluk yagatunemen he,

9 at e zaitun nen he: An namusuba, tugwi kembu andoma fogeratik, afuni agaugwerinafik, uagaluk nenggen itirek mene andi, iti'lek kamo imbik, an hit hinoe raja asigin nabiro, iluk isikhe.

10 A'nogo ugunem he, it e omanogo nen he, e ara mel yagatukwaat: Hat e ara yiat nit ninoe raja a'nogo, iluk yagatunem,

11 at e ara nen he: An hit hinoe raja asimbik he, nenggen enduk fano mene itirek mene andi, iti'lek kamo imbik, an hit hinoe raja logogin he, nabiro, iluk isikhe.

12 A'nogo isikhemo, it e omanogo nen he, e anggur yagati logolik: Harat, nit ninoe raja a'nogo, iluk yagatunem aren he,

13 An hit hinoe raja hilinglasimbik he, nenggen itirek andiba tugwi kembu inoba liogeratik, afuni inoba liogeratik, igirek mene andi iti'lek kamo igin he, elo'lego, iluk isikhe.

14 A'nogo isikhe andi nen he, it e omanogo mondogaren he, at e sebelek mene alok-alok agayo a'nogoba yagati logolik: Harat nit ninoe raja a'nogo,

15 iluk yagatunem, aren he: An hit hinoe raja asuageluk, hinendawinggen oba nen eberogoat mennobagauwogeluk egep halok he, an nawe a'ma kwi we'ni o. A'nogo meneat he, kwi wesugun hinabit halok, an nenggisok alok hokhorogo yoma nen endu amulok wulibi waga logolik he, e kembi hangge mene ero hokhondek o Libanon yoma wulibik welagarek mene mondogat endu nagain o, iluk ikhe,” iluk yagaisasikhe.

16 At Yotam en a'nogo yagaisasikhesik, afuni Sikhem mene omanogo wene ekhe mel yagaisasikhe: ”Hiren Abimelekh raja logouwageluk menfegep mene andi re, eberogo nen hinendawimo fano sakhorek oba hilingiteba? An neisena Gideon ebe inom, nen at eisok erokwe meneba nen inunggulenu akhogo mene omanogo inom inoba hilingisu menere andi hilingitep andi a? An neisena nen hit faget omamerogo fano hilinghinafi lagaikhe mene a'nogo onggo at faget fano hilingitep andi a?

17 Hit he, afuni Midian mene nen fethinarek were'ma, aren telhinabigiluk, ebe wasuogoluk ugu kwelegat he, ninghogo hilingiti lagaikhe a'nogo hinendawimo ebe'ni o.

18 A'nogo hilingitikhe meneat he, yogondak hiren he, neisena Gideon againafuri onggo palinafepsik inebe 70 nen mondogat helep misik meneba fisegepsik inebe felelenghogo inoatep andi. Abimelekh ebe re, neisena amlogo, agwe amingmingengge mene nen tatikheat anggigi. A'nogo meneat he, hit afuni Sikhem en he, at Abimelekh ebe hit hinenggenma mene andi nen, hit hinoe raja logouwageluk menfegep andi.

19 Hit yogondak an neisena Gideon againafuri inom, weagerinafep andi eberogoat higithogo hilingitep halok he, hit Abimelekh hinom logolik, at faget hit hinendawimo hinagaiyegetik, hit faget at endawimo hai higik, ikhi logoino o.

20 A'nogo meneat he, a'nogo hilingisu lek mene hilingitep halok, Abimelekh endawimo nen endu wulibi we'luk, hit afuni o Sikhem inom, Bet-Milo inom, welagep mene felelenghogo ninggik, nen, hit afuni o Sikhem inom, Bet-Milo inom, welagep mene hinendawimo nen endu wulibi we'luk, Abimelekh ebe mondok ninggik, uago,” iluk yagaisasikhe.

21 At Yotam en a'nogo yagaisaluk, at oe Abimelekh ailo nen he, heise o Beer lagaikhesik welagaikhe.

22 A'nogo lagaikhesik werek kwelek, at Abimelekh en afuni Israel mene ferinarek 3 tahun welagaikhe.

23 A'nogo welagaikhesik Tuhan nen Abimelekh inom it afuni Sikhem mene inom minggil-manggalhogo hilinglasuageluk hilingisogo fisasikhemo, iren he at oba ane oak lagalhukwa.

24 A'nogo agaikhe andi re Abimelekh inom afuni Sikhem mene inom Gideon againafuri inebe 70 nen inoasuageluk inendawimo kagalhikhe mene a'nogo onggo hilingitikhe.

25 Ap Abimelekh a'nogo ebe fakfouwogeluk he, ap o Sikhem mene omanogo re tom punu bene omanogo fisilik lagaikhemo kagalek welagaukwa. A'nogo kagalek logolik it afuni kwe andi kwe wagu mene re inebe fakfisaluk inangge telhigik helikhi lagaukwa. A'nogo hilingitunem he wene andi faget at Abimelekh yagasi lagaukwa.

26 Andem oba re Gaal hun Sikhem amlogo a'nogo re o Sikhem logogiluk agaila'lak inom mangorogo wagaukwa. Nen afuni Sikhem mene nen ogore at oba inendawinggen himbirik welagaukwa.

27 Ariginik logolik iren anggur enggen yabumo tagani lagaukwasik anggur agai ferelogo i nunggu mene hilingfesukwasik iren seni isatukwa. Isatukwasik he iren he inandugwi kembu apne wanharek oba omanogo nen inamburu ninggik, inagai ninggik ikhi logolik, Abimelekh a'nogo homan fikhi lagaukwa.

28 Iren ikhi logolik, nit ari re ningginik ninaben at Abimelekh a'ma sebe ugun nogo? Nen at Gaal en ikhi logolik at andi re ebe eberogo re sa nogo? At ebere hun Gideon amlogo, at agot ombo'ne mene Zepul a'nogo inom nit ninomba Sikhem eisena Hemor a'nogo amingmingengge agaikhe mene re lek nogo a? Ebe a'nogo aro.

29 Ekhe ikhi logolik an nen afuni Sikhem mene yi melalinafi logoile ma re, ibi-eberogo nen Abimelekh andi eil oak lega'lebo! An nen at oba ikhi logolik yogondak eme, hat agoromi tentara andogerinapluk weim yabugun nen wulibime iluk yagasi lele.

30 Andi isikhemo, at hun Zebul o kota Sikhem andi omame welagaikhe agun a'nogo nen he at Gaal en isikhe mene a'nogo esanggo holhikhesik he a'makwe hetperisikhe.

31 Aren he wene yonggo hun Abimelekh ambit o Aruma wene yi'nogo wagama iluk yagasi loageluk lakfesikhe. Gaal hun Ebet amlogo a'nogo agaila'lak inom mangorogo o Sikhem wagaikhasik hat eil habuogoluk afuni yoma mene inoba ina'mage kwelabi'lagwi.

32 Enggere hat hebe inom nen it afuni hat mene inom he o hubanggo yabumo hina'lasi lano.

33 O hobit hubet mo liabi wagu kwelek andem he, hiren o kota andi mondabi weim sineli kwino, nen at Gaal inom agoromi inom hat inom weim yabugun iluk wagu halok he, at wulibi wesigin oba andem he iaple hilingi'mo re, haren at wolelenggen isano, iluk lakfesikhe.

34 Andi isikhemo re at Abimelekh inom agoromi mondogat inom he o hubanggo wulifukwasik it inebe minggilogo esa enggaminogo hilingfesukwasik o kota Sikhem a'nogo haningisogo sali lagaukwa.

35 Sali lagaukwasik aremnogo Abimelekh agoromi inom omanogo nen ineil hugunemen he at Gaal a'nogo wulibi wagaikhesik o kota ebekhalem aremnogo mendek were'ma re it inebe mondogat salek welagaukwaba omanogo nen wulibi wagaukwa.

36 Wulibi wagunem at Gaal en eilenggen isasikhesik aren Zebul oba yagati logolik, ”Ap tom punukwe nen pi weri'lagwinggere yerisan,” iluk yagatikhe. Andi isikhemo at Zebul en ”Ah! oma re afuni fuk, oma re tom afumagengge nen hilingik,” iluk yagatikhe.

37 Andi isikhemo at Gaal en ikhi logolik, ”Eberogoat! Afuni ekhe punu alilukwe nen pi weri'lagwi, nen esa logalek misik ekhere e wesagayo enu pai wulibik fikhit weri'lagwi a'li,” iluk isikhe.

38 A'nogo isikhemo at Zebul en Gaal oba ikhi logolik, ”Hat hane hokho a'nogo yogondak koma fegendik? Attak he haren ikhi logolik nenahalok niren Abimelekh a'ma sebe ugun iluk isigin engge a'nogo re, ap haren li'not inafigin mene omanogo weri'lagwi omare agwi, yogondak hinom weim yabi lan o,” iluk isikhe.

39 Andi isikhemo re at Gaal afuni o Sikhem mene omanogo woginarek wulibi lagaikhesik he Abimelekh inom weim yabi lagaukwa.

40 Oba nen he, Abimelekh en weim at fikhit monhilik wagu aple nen he at a'nogo heise lagaikhe. Nen ap warek pisikhe mene re o kota kwe ambe palek oba omanogoba hilingik welagaikhe.

41 A'nogo hilingi'luk he at Abimelekh a'nogo sugulogo o Aruma lagaikhe, lagaikhesik andoma femhogo welagaikhe. Nen Zebul en he Gaal a'nogo agaila'lak inom o Sikhem en mugusogo wulak fisasukwa ma re it inebe andoma ekhe welagaukwa lek.

42 Ohealekwe re ap Sikhem mene o kota herakfuluk he yabumo logoin iluk lagaukwa. Lagunemen he it hilingisugun aple a'nogo at Abimelekh oba yagasi lagaukwa.

43 Yagasi lagaukwama at Abimelekh en he afuni at werekwe mene andogerinafikhesik esa henagan andogerinafikhesik it inebe yabukwe omanogo sali lagaukwa. Salek logolik aren yerisugunemen he, afuni o Sikhem mene omanogo yabumo logoin iluk wagunem isasikhesik he, at ebe salek oba omanogo nen hou wulifi logolik it afuni omanogo pinggi inoatikhe.

44 It ap fenakwe esa pire omanogo re ap yabumo inailo nen heise lagu mene omanogo muginarek lagu kwelek he, at Abimelekh inom ap esa ekhe inom he weak-weak o kota kwi lagaikharek oba ebekhalem omanogo kwe pali lagaukwa.

45 Andi hilingitukwasik, at Abimelekh he linggene inukhogo weim a'nogo yafu mondok welagaikhesik he, o kota a'nogo sebelik-sebelik afuni inebe inoati logolik inawi kota wolelenggen tagalogo hilingfesikhesik eluge kweisalik lagaikhe.

46 A'nogo hilingitukwa mene andi, it afuni o Sikhem hukse'ma werek mene nen inesanggo holhukwasik he, it inebe re kembu El-Berit a'ma andoma kwisukwasik hinago welagaukwa.

47 A'nogo hilingitukwama re afuni nen Abimelekh oba ikhi logolik he, ap o Sikhem hukse'ma werek mene re andoma kaboksek werek iluk yagatukwa.

48 Andi nen at Abimelekh inom nen at agoromi inom he tom Zalmon oba andoma lagaukwa, andoma nen he yagaba e enggi tegetikhesik at omoloba harogo waga logolik he, ap at agaila'lak omanogo ogo weak-weak a'nogo nek hilingisuageluk yagaisasikheat.

49 Yagaisasikhemo re, it inebe lombogen he e enggi tegetukwasik helangethigik at Abimelekh ombo'ne lagaukwa. Lagaukwasik he, e enggi omanogo re ap awi Sikhem mene a'nogo elonggoma werek kwelek he, tugwi kembu awi oumo a'nogo kwelakfesukwasik endu so'le fatukwa. Andiba re afuni Sikhem mene a'nogo ap inom, hemi inom inebe lambulogo seribu nen hakhogo wa'lagaukwa.


Abimelekh helep en wa'lagaikhe wene

50 A'nogo hilingfuluk he at Abimelekh o Tebes lagaikhe. Lagaikhesik aren o kota andi labesi lagaikhesik o ebe sebeli kwisikhe.

51 O kota ebe enggen tulem he helep sep hun-hun wurik lagasukwa mene omame mene misik ekhe welagaikhe. Were'ma re afuni o kota andi mene re andoma lagaukwa. Lagaukwasik it inebe helep sep hun-hun wurik mene a'nogo elema kwi lagaukwasik he, elonggo fikhiren kwe kelok watfesukwasik it inebe amboloba lagasukwa.

52 A'nogo hilingitukwama at Abimelekh a'nogo nen he helep sep hun-hun wurik mene a'nogo meisalogo fagain iluk andoma lagasikhe. At ebe ebekhalem asi lagaikhesik aren endu noligin iluk hilingitunemen he,

53 he mene misik ekhe nen he helebenggen sagalhungge misik ekhe at unggulmo pelabi wagaikhemo re, at ungguloak eraphogo watikhe.

54 Ariginhikhemo at Abimelekh en weak-weak ap alage mene nen at asikhe waluk laga-lagaikhe mene a'nogo woletikhe. Woletikhesik yagati logolik, ”An he, he mene nen wate ikhi logogun andi re nabiro, henggarok andi lisogo an nebe pinggi noasin” iluk isikhemo re, ap souge mene a'nogo nen at Abimelekh a'nogo talogo watikhemo ebe pinggi wa'lagaikhe.

55 It ap Israel mene nen kwelakhasukwa re, ap Abimelekh a'nogo mondogat wa'lagaikhemo hasukwasik he, it inebe mondogat inaiba lagaukwa.

56 At Abimelekh en agaila'lak inebe 70 nen inoati logolik, eisena oba hilingitukwa mene a'nogo faget Allah nen a'nogo unggulmo fesikhe andi.

57 Tuhan nen he ap Sikhem mene inobabut weak mene andi faget unggum inoba fesikhe. Aren at Yotam Gideon amlogo a'nogo nen it homan fisikhi logolik it inobaget isikhe mene aremnogo higithogo agaikhe.

ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:



ကြော်ငြာတွေ