Visoka pesem 4 - Ekumenska izdaja

Ženin

¹ Glej, lepa si, prijateljica moja, glej, lepa! Tvoje oči za tvojo tančico so kakor golobi. Tvoji lasje so kakor čreda koz, ki prihajajo z galaadske gore.

² Tvoji zobje so kakor čreda strižnih ovac, ki stopajo iz kopeli; vse imajo dvojčke in jalovke ni med njimi.

³ Tvoje ustne so kakor škrlaten trak in tvoja usta so ljubka. Tvoja lica za tvojo tančico so kakor granatna jabolka.

⁴ Tvoj vrat je kakor Davidov stolp, zgrajen z zidnimi venci: tisoč ščitov visi na njem, sami ščiti junakov.

⁵ Tvoje prsi so kakor dva mladiča, gazelina dvojčka, ki se paseta med lilijami.

⁶ Preden se dan ohladi in sence zbežé, pojdem h gori mire in k hribu kadila!

⁷ Vsa si lepa, prijateljica moja, in madeža ni na tebi.

Razgovor ženina z nevesto

⁸ Pridi z Libanona, nevesta, pridi, stopi z Libanona! Zapusti vrh Amane, vrh Sanira in Hermona, levje brloge, gore leopardov!

⁹ Ožarila si mi srce, moja sestra, nevesta, očarala si mi srce z enim pogledom svojih oči, z eno ogrlico svojega ovratnega okrasa.

¹⁰ Kako lepa je tvoja ljubezen, moja sestra, nevesta, koliko slajša je tvoja ljubezen od vina in vonj tvojih mazil je nad vse dišave!

¹¹ Strd kaplja s tvojih ustnic, nevesta, med in mleko je pod tvojim jezikom in vonj tvojih oblačil je kakor vonj Libanona.

¹² Zaprt vrt si, moja sestra, nevesta, zaprt vrelec, zapečaten studenec.

¹³ Tvoji poganjki so vrt granatovcev z najžlahtnejšim sadjem, ciprovo cvetje z nardami,

¹⁴ narda in žafran, kolmež in cimet z vsakršnim kadilnim drevjem; mira in aloa z vsemi žlahtnimi balzami.

¹⁵ Vrelec mojega vrta je studenec žive vode in teče z Libanona.

Nevesta

¹⁶ Vzdigni se, sever, in pridi, jug, prepihajta moj vrt, da bodo dehtele njegove dišave! Naj pride moj ljubi v svoj vrt in naj uživa njegove žlahtne sadove.