Sv. Lukež 6 - Ekumenska izdaja

Učenci smukajo klasje

¹ Neko soboto je šel skozi setve in njegovi učenci so smukali klasje, ga z rokami meli in jedli.

² Nekateri izmed farizejev so jim rekli: »Kaj delate, kar v soboto ni dovoljeno?«

³ Jezus jim je odgovoril: »Ali še niste brali tega, kar je storil David, ko je bil lačen sam in oni, ki so bili z njim:

⁴ kako je stopil v božjo hišo in vzel posvečene hlebe, ki jih ni dovoljeno jesti drugim kakor samo duhovnikom, in jih je jedel ter dal tistim, ki so bili z njim?«

⁵ In govoril jim je: »Sin človekov je tudi gospod sobote.«

Ozdravljenje moža s suho roko

⁶ Drugo soboto je šel v shodnico in je učil. In bil je tam človek, čigar desna roka je bila suha.

⁷ Pismouki in farizeji so pazili, ali bo ozdravljal v soboto, da bi kaj našli, česar bi ga tožili.

⁸ On pa je vedel za njih misli in je možu, ki je imel suho roko, rekel: »Vstani in stopi v sredo!« Ta je vstal in stopil.

⁹ Jezus jim je rekel: »Vprašam vas, ali se sme v soboto dobro storiti ali hudo storiti, življenje rešiti ali uničiti?«

¹⁰ In ozrl se je po vseh naokoli ter mu rekel: »Stegni roko!« Ta jo je stegnil in roka je ozdravela.

¹¹ One pa je prevzela jeza in so se med seboj pogovarjali, kaj bi Jezusu storili.

Jezus izbere dvanajst apostolov

¹² V teh dneh je šel na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu.

¹³ In ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole:

¹⁴ Simona, ki ga je imenoval tudi Petra, njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, Filipa, Bartolomeja,

¹⁵ Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Simona, s priimkom Gorečnik,

¹⁶ Juda, Jakobovega brata, in Juda Iškarijota, ki je postal izdajalec.

Velika množica gre za Jezusom

¹⁷ In stopil je z njimi dol in se ustavil na ravnem kraju, z njim pa velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema in od tirskega in sidonskega primorja,

¹⁸ ki so prišli, da bi ga slišali in da bi bili od svojih bolezni ozdravljeni; tudi tisti, ki so jih nadlegovali nečisti duhovi, so dobivali zdravje.

¹⁹ Vse ljudstvo se ga je hotelo dotikati, zakaj od njega je izhajala moč in je vse ozdravljala.

Nastopni govor. Blagri

²⁰ Nato se je ozrl na svoje učence in govoril: »Blagor ubogim, zakaj vaše je božje kraljestvo.

²¹ Blagor vam, ki ste zdaj lačni, zakaj nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, zakaj smejali se boste.

²² Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili in kadar vas bodo izobčevali in zasramovali in vaše ime kot zlo zavrgli zaradi Sinu človekovega.

²³ Razveselite se tisti dan in radujte se, zakaj glejte, vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč s preroki delali njih očetje.

Gorje

²⁴ Toda gorjé vam bogatinom, zakaj dobili ste svojo tolažbo.

²⁵ Gorjé vam, kateri ste zdaj nasičeni, zakaj stradali boste. Gorjé vam, kateri se zdaj smejete, zakaj žalovali in jokali boste.

²⁶ Gorjé, kadar bodo vsi ljudje o vas lepo govorili, zakaj prav tako so njih očetje delali z lažnivimi preroki.

Ljubite sovražnike

²⁷ Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubite svoje sovražnike; delajte dobro tem, ki vas črtijo;

²⁸ blagoslavljajte tiste, ki vas kolnejo; molite za tiste, ki vas obrekujejo.

²⁹ Kdor te bije po enem licu, mu nastavi še drugo; in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi suknje ne brani.

³⁰ Vsakemu, kdor te prosi, dajaj, in od tistega, ki jemlje, kar je tvojega, ne zahtevaj nazaj.

³¹ In kakor hočete, da bi ljudje delali vam, tako delajte tudi vi njim.

³² In če ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo.

³³ In če dobro delate tistim, ki vam dobro delajo, kakšno zasluženje imate? Tudi grešniki delajo isto.

³⁴ In če posodite tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno zasluženje imate? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako vrednost.

³⁵ Nasprotno, svoje sovražnike ljubite, delajte dobro in posojajte, ne da bi kaj pričakovali, in vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega: kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih.

Usmiljenost

³⁶ Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen.

³⁷ Ne sodite in ne boste sojeni; ne obsojajte in ne boste obsojeni; oproščajte in vam bo oproščeno;

³⁸ dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

Preskus samega sebe

³⁹ Povedal pa jim je tudi priliko: »Ali more slepi slepega voditi? Ali ne bosta oba v jamo padla?

⁴⁰ Učenec ni nad učiteljem; vsak pa, kateri bo izučen, bo kakor njegov učitelj.

⁴¹ Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš?

⁴² Ali kako moreš rêči svojemu bratu: ‚Brat, pústi, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‘ sam pa ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl vzeti iver, ki je v očesu tvojega brata.

⁴³ Kajti drevo, katero rodi slab sad, ni dobro, in drevo, katero rodi dober sad, ni slabo.

⁴⁴ Vsako drevo se namreč spozna po sadu. Zakaj s trnja ne beró smokev in tudi z robidovja ne trgajo grozdja.

⁴⁵ Kdor je dober, donaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, in kdor je hudoben, donaša iz hudobnega húdo. Zakaj iz tega, česar je polno srce, usta govoré.

Hiša na skali

⁴⁶ Kaj pa me kličete: ‚Gospod, Gospod‘ in ne delate, kar pravim?

⁴⁷ Vsak, kdor prihaja k meni in moje besede posluša in jih spolnjuje – pokazal vam bom, komu je podoben:

⁴⁸ podoben je človeku, ki je zidal hišo in je globoko kopal in temelj postavil na skalo. In ko je prišla povodenj, se je tok uprl v tisto hišo, pa je ni mogel omajati, zakaj imela je temelj na skali.

⁴⁹ Kdor pa jih sliši in ne spolni, je podoben človeku, ki je hišo sezidal na zemljo brez temelja: voda se je uprla vanjo in takoj se je zrušila in podrtija te hiše je bila velika.«