Sv. Lukež 22 - Ekumenska izdajaVI. Trpljenje Naklep zoper Jezusa. Judovo izdajstvo Mt 26,1–5 . 14–16 ; Mr 14,1–2 . 10–11 ; Jn 11,45–53 1 Bližal se je praznik opresnikov, ki se imenuje pasha. 2 In veliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga umorili, zakaj bali so se ljudstva. 3 Šel pa je satan v Juda, ki se je imenoval Iškarijot in je bil izmed števila dvanajsterih; 4 in odšel je ter govoril z velikimi duhovniki in poveljniki, kako bi jim ga izdal. 5 Razveselili so se in se pogodili, da mu dajo denarja. 6 In dal je besedo in iskal prilike, da bi jim ga izdal, kadar bi ne bilo množice. Priprava na zadnjo večerjo Mt 26,17–19 ; Mr 14,12–16 7 Prišel pa je dan opresnikov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje. 8 In poslal je Petra in Janeza z naročilom: »Pojdita in nam pripravita velikonočno jagnje, da ga bomo jedli.« 9 Ta dva pa sta rekla: »Kje hočeš, da pripraviva?« 10 In rekel jima je: »Glejta, ko prideta v mesto, vaju bo srečal človek z vrčem vode; pojdita za njim v hišo, v katero pojde, 11 in recita hišnemu gospodarju: ‚Učenik ti pravi: Kje je obednica, kjer bi s svojimi učenci jedel velikonočno jagnje?‘ 12 Pokazal vama bo veliko opremljeno obednico in tam pripravita.« 13 Šla sta in našla, kakor jima je bil rekel, in sta pripravila velikonočno jagnje. Zadnja večerja in postavitev evharistije Mt 26,26–29 ; Mr 14,22–25 ; 1 Kor 11,23–25 14 In ko je prišla ura, je sédel k mizi in dvanajst apostolov z njim. 15 In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel. 16 Zakaj povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se ne dopolni v božjem kraljestvu.« 17 In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj. 18 Zakaj povem vam, da ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride božje kraljestvo.« 19 Potem je vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin.« 20 Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. Napoved Judovega izdajstva Mt 26,20–25 ; Mr 14,17–21 ; Jn 13,20–31 21 Toda glejte, roka mojega izdajalca je z menoj pri mizi. 22 Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, vendar gorjé tistemu človeku, ki ga bo izdal.« 23 Začeli so se med seboj vpraševati, kateri izmed njih bi bil tisti, ki bo to storil. Kdo je največji Mt 20,24–28 ; Mr 10,41–45 24 Nastal pa je tudi prepir med njimi, kateri izmed njih se zdi, da je največji. 25 On pa jim je rekel: »Kralji poganov gospodujejo nad njimi in tisti, ki imajo nad njimi oblast, se imenujejo ‚dobrotniki‘. 26 Vi pa ne tako. Temveč kdor je med vami največji, naj bo kakor najmanjši, in predstojnik kakor strežnik. 27 Kdo je namreč večji: kdor je pri mizi ali kdor streže? Ali ne, kdor je pri mizi? Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže. Plačilo apostolom 28 Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preskušnjah; 29 in jaz vam prepuščam kraljestvo, kakor ga je moj Oče prepustil meni, 30 da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu, sedeli na prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov.« Napoved Petrove zatajitve Mt 26,30–35 ; Mr 14,26–31 ; Jn 13,36–38 31 In Gospod je rekel: »Simon, Simon, glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico; 32 jaz pa sem prosil zate, da ne opeša tvoja vera. In ko boš ti nekoč šel vase, potrdi svoje brate.« 33 On mu je rekel: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti tudi v ječo in v smrt.« 34 Jezus mu je rekel: »Povem ti, Peter, petelin danes ne bo zapel, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.« Ura odločilnega boja 35 In rekel jim je: »Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in čevljev, ali ste kaj pogrešali?« Odgovorili so: »Nič.« 36 »Zdaj pa,« jim je rekel, »kdor ima mošnjo, naj jo vzame, prav takó tudi torbo; in kdor je nima, naj proda svoj plašč in kupi meč. 37 Zakaj povem vam, da se mora na meni spolniti še ta beseda v pismu: ‚In hudodelcem je bil prištet.‘ Moja stvar se namreč bliža koncu.« 38 Ti so rekli: »Gospod, glej, tukaj sta dva meča.« On pa jim je rekel: »Dosti je.« Na Oljski gori Mt 26,36–46 ; Mr 14,32–42 39 In šel je ven ter se kakor ponavadi napotil na Oljsko goro in spremili so ga tudi učenci. 40 In ko je prišel na kraj, jim je rekel: »Molite, da ne pridete v skušnjavo.« 41 On sam se je odtrgal od njih nekako za lučaj kamna in padel na kolena ter molil: 42 »Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgôdi.« [ 43 Prikazal pa se mu je angel iz nebes in ga krepčal. 44 In ko so ga obšle smrtne težave, je še bolj goreče molil; in njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo.] 45 In ko je vstal od molitve in prišel k učencem, jih je našel od žalosti speče. 46 Rekel jim je: »Kaj spite? Vstanite in molite, da ne pridete v skušnjavo!« Jezusa primejo Mt 26,47–56 ; Mr 14,43–50 ; Jn 18,3–11 47 Še je govoril in glej, prišla je množica, in eden izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Juda, je šel pred njimi in se približal Jezusu, da bi ga poljubil. 48 Jezus mu je rekel: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?« 49 Ko pa so ti, ki so bili okoli njega, videli, kaj se bo zgodilo, so rekli: »Gospod, ali naj z mečem mahnemo?« 50 In eden izmed njih je mahnil po služabniku velikega duhovnika ter mu odsekal desno uho. 51 Jezus pa je odgovoril: »Nehajte, ne več!« In dotaknil se je ušesa ter ga ozdravil. 52 Velikim duhovnikom, poveljnikom tempeljske straže in starešinam, ki so bili prišli nadenj, pa je Jezus rekel: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli. 53 Ko sem bil dan na dan med vami v templju, niste stegnili rok po meni, ampak to je vaša ura in oblast teme.« Peter Jezusa zataji Mt 26,57–58 . 69–75 ; Mr 14,53–54 . 66–72 ; Jn 18,12–18 . 25–27 54 Zgrabili so ga in odpeljali v hišo velikega duhovnika. Peter pa je od daleč šel za njim. 55 Zakurili so sredi dvorišča ogenj, in ko so posedli okrog, je Peter sédel sredi mednje. 56 Ko ga je neka dekla videla sedeti pri ognju in je vanj uprla oči, je rekla: »Tudi ta je bil z njim.« 57 On pa ga je zatajil, govoreč: »Ne poznam ga, žena.« 58 In malo nato ga je zagledal drugi in je rekel: »Tudi ti si izmed njih.« Peter pa je rekel: »Človek, jaz nisem!« 59 In ko je pretekla približno ena ura, je nekdo drug trdil: »V resnici je bil tudi ta z njim, saj je tudi Galilejec.« 60 Peter je rekel: »Človek, ne vem, kaj praviš.« In takoj, ko je še govoril, je petelin zapel. 61 Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« 62 In Peter je šel ven in se bridko zjokal. Jezusa zasramujejo Mt 26,67–68 ; Mr 14,65 63 Možje pa, ki so ga imeli zvezanega, so ga zasmehovali in bíli; 64 zakrili so mu oči, ga bíli v obraz in vpraševali: »Prerokuj, kdo te je udaril.« 65 In mnogo drugih bogokletstev so govorili zoper njega. Jezus pred velikim zborom Mt 26,59–66 ; Mr 14,55–64 ; Jn 18,19–24 66 Ko se je zdanilo, so se zbrali ljudski starešine, veliki duhovniki in pismouki in so ga dali pripeljati pred svoj zbor 67 ter so rekli: »Če si ti Kristus, povej nam!« Rekel jim je: »Če vam rečem, ne boste verjeli; 68 in če vas vprašam, mi ne boste odgovorili. 69 Toda odslej bo Sin človekov sedèl na desnici božje Moči.« 70 Vsi so rekli: »Ti si torej božji Sin?« Rekel jim je: »Sem.« 71 Oni pa so rekli: »Kaj potrebujemo še pričevanja? Saj smo sami slišali iz njegovih ust.« |
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Bible Society of Slovenia