Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -

Sv. Janez 6 - Ekumenska izdaja


IV. Velika noč – kruh življenja Pomnožitev kruha
Mt 14,13–21 ; Mr 6,30–44 ; Lk 9,10–17

1 Potem je Jezus odšel na ono stran Galilejskega, to je Tiberijskega morja.

2 Šla pa je za njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki.

3 Jezus je šel na goro in tam s svojimi učenci sédel.

4 Bila pa je blizu pasha, judovski praznik.

5 Ko tedaj Jezus povzdigne oči in vidi, da k njemu prihaja velika množica, reče Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli?«

6 To pa je rekel, ker ga je skušal, zakaj sam je vedel, kaj bo storil.

7 Filip mu odgovori: »Za dvesto denarjev kruha bi jim ne bilo zadosti, da bi vsak le kaj malega dobil.«

8 Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče:

9 »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?«

10 Jezus pravi: »Velíte ljudem sesti!« Bilo pa je na onem kraju mnogo trave. Možje so torej posedli, kakih pet tisoč po številu.

11 Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče; prav tako tudi rib, kolikor so hoteli.

12 Ko pa so se nasitili, je svojim učencem rekel: »Kosce, ki so ostali, poberite, da se kaj ne izgubi.«

13 Pobrali so torej in s kosci, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali njim, ki so jedli, napolnili dvanajst košar.

14 Ko so torej ljudje videli čudež, ki ga je storil, so govorili: »Ta je zares prerok, ki mora priti na svet.«

15 Ker je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti in ga po sili vzeti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.


Jezus hodi po morju
Mt 14,22–33 ; Mr 6,45–52

16 Ko pa se je zvečerilo, so njegovi učenci šli k morju,

17 stopili v čoln in se peljali na drugo stran morja, proti Kafarnaumu. Že se je bilo stemnilo in Jezus še ni prišel k njim,

18 morje pa se je vzdigovalo, ker je pihal močan veter.

19 Ko so prevozili nekako petindvajset ali trideset tečajev, so videli, da gre Jezus po morju in se bliža čolnu, ter so se prestrašili.

20 On pa jim je rekel: »Jaz sem, ne bojte se!«

21 Radostno so ga torej vzeli v čoln in takoj je bil čoln pri kraju, kamor so pluli.


Govor v shodnici v Kafarnaumu

22 Drugi dan se je množica, ki je stala onkraj morja, zavedela, da je bil tam en sam čoln, da pa Jezus s svojimi učenci ni bil stopil v čoln, ampak da so se bili njegovi učenci sami odpeljali.

23 Pripluli pa so drugi čolni iz Tiberije v bližino kraja, kjer so bili jedli kruh po Gospodovi zahvali.

24 Ko je torej množica videla, da ondi ni Jezusa in ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, šli v Kafarnaum in Jezusa iskali.

25 Našli so ga onkraj morja in mu rekli: »Učenik, kdaj si prišel semkaj?«

26 Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli čudeže, ampak ker ste jedli od hlebov in se nasitili.

27 Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in ki vam jo bo dal Sin človekov; njega je namreč s svojim pečatom zaznamoval Oče, Bog.«

28 Rekli so mu torej: »Kaj naj delamo, da bomo izvrševali božja dela?«

29 Jezus jim je odgovoril: »To je božje delo, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«

30 Rekli so mu: »Katero znamenje boš dal, da bomo uvideli in ti verovali? Kaj boš naredil?

31 Naši očetje so v puščavi jedli mano, kakor je pisano: ‚Kruh iz nebes jim je dal jesti.‘«

32 Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično vam povem: Ni vam dal kruha iz nebes Mojzes, ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes.

33 Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in svetu daje življenje.«

34 Rekli so mu: »Gospod, daj nam vselej tega kruha!«

35 Jezus jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen.

36 Toda rekel sem vam, da ste me videli, pa ne verujete.

37 Vse, kar mi Oče dá, bo prišlo k meni, in kdor pride k meni, ga ne bom zavrgel;

38 kajti nisem prišel iz nebes zato, da bi vršil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal.

39 To pa je volja Očeta, ki me je poslal, da nič od tega, kar mi je dal, ne izgubim, marveč poslednji dan vse to obudim.

40 To je namreč volja mojega Očeta, da bi vsakdo, ki vidi Sina in veruje vanj, imel večno življenje; in jaz ga bom poslednji dan obudil.«

41 Judje pa so godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki sem prišel iz nebes,«

42 in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin, čigar očeta in mater mi poznamo? Kako sedaj ta govori: ‚Iz nebes sem prišel‘?«

43 Jezus jim je odgovoril: »Ne godrnjajte med seboj!

44 Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal; – in jaz ga bom poslednji dan obudil.

45 Pisano je v prerokih: ‚In vsi se bodo dali Bogu poučiti.‘ Vsak, kdor od Očeta sliši in se dá poučiti, pride k meni.

46 Ne, kakor da bi bil kdo Očeta videl; le tisti je videl Očeta, ki je od Boga.

47 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje.

48 Jaz sem kruh življenja.

49 Vaši očetje so v puščavi jedli mano in so umrli.

50 To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega jé, ne umrje.

51 Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«

52 Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?«

53 Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli v sebi življenja.

54 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil.

55 Zakaj moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača.

56 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.

57 Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni.

58 To je kruh, ki je prišel iz nebes. Ne, kakor so vaši očetje jedli mano in so umrli – kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.«

59 To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnaumu.

60 Mnogi izmed njegovih učencev, ki so to slišali, so rekli: »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati?«

61 Ker pa je Jezus sam pri sebi vedel, da njegovi učenci nad tem godrnjajo, jim je rekel: »To vam je v spotiko?

62 Če pa boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil poprej?

63 Duh je, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje.

64 So pa nekateri med vami, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri so, ki ne verujejo, in kdo ga bo izdal.

65 In je dejal: »Zaradi tega sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, ako mu ni dano od mojega Očeta.«

66 Odslej je mnogo njegovih učencev odstopilo in niso več hodili z njim.


Petrova izpoved
Mt 16,13–20 ; Mr 8,27–30 ; Lk 9,18–21

67 Jezus je torej rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?«

68 Simon Peter mu je odgovoril: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš

69 in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, božji Sin.«

70 Jezus jim je odgovoril: »Ali vas nisem jaz izbral dvanajst? In vendar je eden izmed vas hudič.«

71 Mislil je Juda, sina Simona Iškarijota; ta je bil namreč tisti, ki ga je potlej izdal, eden izmed dvanajsterih.

EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.

Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!

Bible Society of Slovenia
ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:



ကြော်ငြာတွေ