Psalmi 32 - Ekumenska izdaja

Psalm 32 (31) Kdor grehe prizna, so mu odpuščeni

1 Davidov, pouk.

¹ Davidov, pouk. Blagor mu, ki mu je krivičnost odpuščena, ki mu je greh pokrit.

² Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde in v čigar duhu ni prevare.

³ Dokler sem molčal, so usihale moje kosti zavoljo mojega neprestanega vzdihovanja.

⁴ Zakaj noč in dan me je težila tvoja roka, moja moč je ginila kakor v poletni vročini.

⁵ Tedaj pa sem ti svoj greh priznal in svoje krivde nisem prikrival. Rekel sem: »Priznam svojo krivico Gospodu,« in ti si odpustil krivdo mojega greha.

⁶ Zato bo molil k tebi vsak pobožni ob času stiske. Če prideró velike vode, njega ne bodo dosegle.

⁷ Ti si mi zavetje, obvaroval me boš stiske, z veseljem moje rešitve me boš obdal.

⁸ Poučil te bom in pokazal pot, po kateri naj hodiš; svetoval ti bom in upiral v tebe svoje oči.

⁹ Ne bodite kakor konj in mezeg brez razuma, katerih divjost se z uzdo in brzdo kroti; sicer se ti ne približata!

¹⁰ Mnogo bolečin ima brezbožnež; kdor pa v Gospoda zaupa, njega milosrčnost obdaja.

¹¹ Veselite se v Gospodu in radujte, pravični, in vriskajte vsi, kateri ste pravega srca!