Psalmi 19 - Ekumenska izdaja

Psalm 19 (18) Božje veličastvo v naravi in nravni postavi

¹ Zborovodju, psalm, Davidov.

² Nebesa razglašajo božje veličastvo in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok.

³ En dan sporoča to drugemu in ena noč naznanja to drugi.

⁴ To ni beseda in niso govori, katerih glas bi se ne mogel slišati,

⁵ po vsej zemlji se razlega njih glas in do konca sveta njih govorica! Tam je šotor postavil soncu,

⁶ ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe, radosten kakor junak, ko steče po poti.

⁷ Na enem koncu neba začne svoj tek in prehodi ves svod do drugega konca; nič se ne odtegne njegovemu žaru.

⁸ Gospodova postava je popolna, poživlja dušo; Gospodova odredba je zanesljiva, uči nevednega;

⁹ Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srce; Gospodov ukaz je čist, razsvetljuje oči;

¹⁰ Gospodov strah je iskren, ostane na veke; Gospodovi odloki so resnični, vsi pravični obenem,

¹¹ zaželeni bolj ko zlato in mnogo čistega zlata, slajši ko strd in med iz satovja.

¹² Čeprav tvoj služabnik pazi nanje in je prav goreč v njih spolnjevanju,

¹³ vendar, kdo bi mogel opaziti vse zablode? Očisti me meni prikritih!

¹⁴ Tudi prevzetnosti obvaruj svojega hlapca, da mi ne bo gospodovala! Potem bom neomadeževan in čist velike pregrehe.

¹⁵ Prijetni naj bodo izreki mojih ust in misli mojega srca pred teboj, o Gospod, moja skala in moj rešitelj.