Psalmi 107 - Ekumenska izdaja

Peta knjiga Psalmi 107 (106)–150 Psalm 107 (106) Bog reši človeka iz vsake nevarnosti

¹ Aleluja. Slavite Gospoda, ker je dober, ker vekomaj traja njegova ljubezen!

² Tako naj govoré, kateri so bili rešeni po Gospodu, ki jih je rešil iz sovražnikove roke

³ in jih je zbral iz dežel, od vzhoda do zahoda, od severa in juga.

⁴ Blodili so po puščavi, v pustinji, pota k mestu za prebivanje niso našli.

⁵ Bili so lačni in žejni, njih življenje je ginilo v njih.

⁶ Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, in rešil jih je iz njih nadlog.

⁷ Vodil jih je po pravi poti, da so dospeli v mesto za prebivanje.

⁸ Zahvalijo naj se Gospodu za njegovo dobroto, za njegove čudeže v prid človeškim otrokom,

⁹ ker je lačno dušo nasitil, sestradano napolnil z dobrotami.

¹⁰ Sedeli so v mraku in temi, vklenjeni v bedo in železje.

¹¹ Zakaj kljubovali so božjim izrekom, svèt Najvišjega so zavrgli.

¹² Pa je z nadlogami njih srce ponižal; omahnili so in ni bilo pomočnika.

¹³ Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, in rešil jih je iz njih nadlog.

¹⁴ Izpeljal jih je iz mraka in teme, njih vezi je raztrgal.

¹⁵ Zahvalijo naj se Gospodu za njegovo dobroto, za njegove čudeže v prid človeškim otrokom,

¹⁶ ker je bronasta vrata razbil, zdrobil železne zapahe.

¹⁷ Trpeli so zaradi svoje hudobije, zaradi svojih krivic so bili udarjeni,

¹⁸ njihovi duši se je gabila vsaka jed, približali so se smrtnim vratom.

¹⁹ Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, in rešil jih je iz njih nadlog.

²⁰ Poslal je svojo besedo, da jih je ozdravil in jih rešil pogina.

²¹ Zahvalijo naj se Gospodu za njegovo dobroto, za njegove čudeže v prid človeškim otrokom!

²² Naj darujejo hvalne daritve, in z radostjo oznanjajo njegova dela.

²³ Kateri so šli na morje na ladjah, da bi trgovali na velikih vodah,

²⁴ ti so videli Gospodova dela, njegove čudeže na morju.

²⁵ Rekel je in zbudil buren vihar, ki je visoko dvignil morske valove;

²⁶ vzpenjali so se do neba, se pogrezali v brezna; njihova duša je obupavala v nesreči;

²⁷ opotekali so se in omahovali kakor pijani, izčrpala se je vsa njihova spretnost.

²⁸ Vpili so h Gospodu v svojih stiskah, in rešil jih je iz njih nadlog.

²⁹ Umiril je vihar v milo šumljanje in utihnili so morski valovi.

³⁰ Veselili so se, da so se umirili, in vodil jih je v zaželeno pristanišče.

³¹ Zahvalijo naj se Gospodu za njegovo dobroto, za njegove čudeže v prid človeškim otrokom.

³² Slavijo naj ga v zboru ljudstva in v svétu starešin naj ga hvalijo.

³³ Spremenil je reke v puščavo in studence vodá v suho krajino,

³⁴ rodovitno krajino v solno pustinjo, zaradi hudobije nje prebivalcev.

³⁵ Toda puščavo je spremenil v vodno jezero in suho krajino v studence vodá.

³⁶ Tja je naselil lačne, da so ustanovili mesto za prebivanje;

³⁷ posevali so njive in zasajali vinograde in dobivali sadne pridelke.

³⁸ Blagoslavljal jih je in silno so se množili; dal jim je tudi nemalo živine.

³⁹ Postali so maloštevilni in potrti, ko so jih stiskale nesreče in bridkosti;

⁴⁰ toda ta, ki izliva zaničevanje nad kneze, in jih pusti, da blodijo po pustinji brez potov,

⁴¹ je dvignil siromaka iz bede in namnožil družine kot črede.

⁴² Pravični to vidijo in se veselé in vsa hudobija zapira svoja usta.

⁴³ Kdor je moder, bo to preudaril in dobro premislil Gospodovo usmiljenje!