Oznanost 14 - Ekumenska izdaja

Jagnjetovo spremstvo

¹ In videl sem: in glej, Jagnje je stalo na gori Sion in z njim sto štiriinštirideset tisoč njih, ki so imeli zapisano na svojih čelih njegovo ime in ime njegovega Očeta.

² In slišal sem glas z neba kakor šumenje mnogih vodá in kakor bobnenje silnega groma; in glas, ki sem ga slišal, je bil, kakor bi strunarji brenkali na harfe.

³ In peli so kakor novo pesem pred prestolom in pred štirimi živimi bitji in starešinami. In nihče se ni mogel naučiti pesmi razen onih sto štiriinštirideset tisočev, ki so bili odkupljeni z zemlje.

⁴ Ti so, ki se z ženskami niso omadeževali: so namreč deviški. Ti so, ki spremljajo Jagnje, kamor gre. Ti so bili odkupljeni izmed ljudi kot prvenci za Boga in Jagnje

⁵ in v njih ustih se ni našla laž; brezmadežni so.

Angeli naznanjajo uro sodbe

⁶ In videl sem drugega angela, letečega po sredi neba; imel je večen evangelij, da bi ga oznanil prebivalcem na zemlji, vsakemu ljudstvu in rodu in jeziku in narodu,

⁷ in govoril je z močnim glasom: »Bojte se Boga in dajte mu čast, ker je prišla ura njegove sodbe, in molite njega, ki je ustvaril nebo in zemljo, morje in studence vodá.«

⁸ In za njim je prišel drug angel in je govoril: »Padel, padel je véliki Babilon, ki je s pekočim vinom svojega nečistovanja napojil vse narode.«

⁹ In za tema je prišel tretji angel in je govoril z močnim glasom: »Če kdo moli zver in njeno podobo ter sprejme znamenje na svoje čelo ali na svojo roko,

¹⁰ bo tudi sam pil od vina božjega srda, ki je pripravljeno čisto v čaši njegove jeze, in bo mučen z ognjem in žveplom pred svetimi angeli in pred Jagnjetom.

¹¹ In dim njihove muke se dviga na vekov veke; in nimajo počitka noč in dan ti, ki molijo zver in njeno podobo in nosijo znamenje njenega imena.

¹² Tukaj je stanovitnost svetih, ki se držé božjih zapovedi in vere Jezusove.«

¹³ In slišal sem glas iz nebes, ki je govoril: »Zapiši: Blagor mrtvim, ki bodo poslej umrli v Gospodu. Dà, govori Duh, spočijejo naj se od svojega truda, zakaj njih dela gredo z njimi.«

Žetev in trgatev narodov

¹⁴ In videl sem: in glej, bil je bel oblak, in na oblaku je sedel nekdo, ki je bil podoben Sinu človekovemu; imel je na glavi zlato krono in v roki oster srp.

¹⁵ In prišel je iz svetišča drug angel in je zaklical z močnim glasom sedečemu na oblaku: »Nastavi svoj srp in požanji, ker je prišla ura žetve, zakaj žetev na zemlji je usahla.«

¹⁶ In sedeči na oblaku je zamahnil s svojim srpom po zemlji in zemlja je bila požeta.

¹⁷ Še drug angel je prišel iz svetišča, ki je v nebesih; tudi ta je imel oster srp.

¹⁸ In od oltarja je prišel še drug angel, ki je imel oblast nad ognjem; in zaklical je z močnim klicem onemu, ki je imel oster srp: »Nastavi svoj ostri srp ter poreži grozde z vinske trte na zemlji, zakaj dozorele so njene jagode.«

¹⁹ In angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji ter obral vinsko trto na zemlji in grozde je vrgel v veliko tlačilnico božjega srda.

²⁰ In tlačili so v tlačilnici zunaj mesta in kri je tekla iz tlačilnice do konjskih uzd, tisoč šeststo tečajev daleč.