Nehemija 13 - Ekumenska izdaja

Sklepi proti tujcem

¹ Tisti čas se je ljudstvu glasno bralo iz Mojzesove knjige. V njej se je našlo zapisano, da Amonec in Moabec ne smeta nikdar priti v božjo občino,

² ker nista prišla naproti Izraelovim sinovom s kruhom in vodo, ampak sta zoper nje najela Balaama, da bi jih preklel; a naš Bog je kletev spremenil v blagoslov.

³ Ko so slišali to postavo, so vse tuje ljudstvo ločili od Izraela.

Nehemijev drugi prihod v Jeruzalem

⁴ Pred tem je duhovnik Eliasib, ki je bil postavljen čez izbe v hiši našega Boga, Tobijev sorodnik,

⁵ prepustil temu veliko izbo, kjer je bil poprej prostor za jedilne daritve, kadilo, priprave, desetine žita, vina in olja, pristojbine za levite, pevce in vratarje in darove za duhovnike.

⁶ A ko se je vse to godilo, nisem bil v Jeruzalemu. Kajti v dvaintridesetem letu babilonskega kralja Artakserksa sem prišel h kralju. Čez nekaj časa sem si od kralja izprosil dopust.

⁷ Ko sem zopet prišel v Jeruzalem, sem opazil hudobijo, ki jo je naredil Eliasib Tobiju na ljubo, ko mu je prepustil izbo v dvorih hiše božje.

⁸ To me je zelo razkačilo. Zato sem pometal vse Tobijevo pohištvo iz izbe.

⁹ Potem sem ukazal, da so očistili izbe, in sem zopet spravil tja opravo hiše božje, jedilne daritve in kadilo.

¹⁰ Tudi sem zvedel, da se levitom deleži niso dajali, in da so zato službujoči leviti in pevci pobegnili, vsak v svojo pokrajino.

¹¹ Oštel sem predstojnike in jih vprašal: »Zakaj je zapuščena hiša božja?« In zopet sem jih zbral ter jih postavil na njih mesto.

¹² In ves Juda je prinašal desetino žita, vina in olja v skladišča.

¹³ Za nadzornika nad skladišči sem postavil duhovnika Selemija, pismouka Sadoka in izmed levitov Fadaja in njim v pomoč Hanana, sina Matanijevega sinu Zahurja, ker so veljali za zanesljive ljudi. Zato se jim je poverilo razdeljevanje deležev med njih brate. –

¹⁴ »Moj Bog, spominjaj se mi tega in ne izbriši mojih dobrih del, ki sem jih storil za hišo svojega Boga in za njeno službo!«

¹⁵ Tiste dni sem videl v Judu ljudi, ki so v soboto stiskali grozdje, spravljali snopje in ga nakladali na osle, tudi vino, grozdje, smokve in vsakršna bremena ter jih sobotni dan prinašali v Jeruzalem. Posvaril sem jih, ko so na ta dan prodajali živila.

¹⁶ Tudi Tirci, ki so tam prebivali, so prinašali ribe in vsakovrstno blago ter to v soboto prodajali Judovim sinovom in v Jeruzalemu.

¹⁷ Oštel sem Judove odličnike in jim rekel: »Kakšna hudobija je to, kar počenjate, da oskrunjate sobotni dan?

¹⁸ Ali niso tako delali vaši očetje, da je potem naš Bog poslal vso to nesrečo nad nas in nad to mesto? Vi pa še povečujete srd nad Izraelom, ko skrunite soboto!«

¹⁹ Ko se je pred soboto zmračilo med jeruzalemskimi vrati, sem ukazal, naj zapró vratnice, in odredil, da jih smejo odpreti šele po soboti. Tudi sem postavil nekaj svojih ljudi k vratom, da ne pride sobotni dan nikako blago.

²⁰ Tedaj so tržci in prodajalci raznovrstnega blaga prenočevali enkrat ali dvakrat pred Jeruzalemom.

²¹ Posvaril sem jih in jim dejal: »Zakaj prenočujete pred zidom? Ako še enkrat to storite, bom stegnil roko po vas.« Od tega časa niso prišli več v soboto.

²² Nato sem ukazal levitom, naj se očistijo in pridejo stražit vrata, da bi se sobotni dan posvečeval. – »Moj Bog, tudi tega se mi spominjaj in mi prizanašaj po svoji veliki milosti!«

²³ Tiste dni sem tudi videl Judovce, ki so si bili vzeli azotske, amonske in moabske žene.

²⁴ Njih otroci so govorili na pol po azotsko. Niso znali govoriti po judovsko, marveč so govorili jezik tistega ljudstva.

²⁵ Oštel sem jih in jih preklel, dal nekaj mož od njih pretepsti in jim izpuliti lase ter jih pri Bogu zarotil: »Svojih hčerá ne dajajte njih sinovom in od njihovih hčerá ne jemljite nobene za svoje sinove in zase!

²⁶ Ali se ni v tem pregrešil kralj Izraelov Salomon? Med mnogimi narodi mu ni bilo enakega kralja. Bil je ljubljenec svojega Boga in Bog ga je postavil za kralja nad vsem Izraelom. A tudi njega so tuje žene zapeljale v greh.

²⁷ Zdaj moramo o vas slišati, da delate vso to veliko hudobijo in se izneverjate Bogu, ko si jemljete tuje žene!«

²⁸ Eden izmed sinov Jojada, sinu velikega duhovnika Eliasiba, je bil zet Horonca Sanabalata; zato sem ga spodil od sebe. –

²⁹ »Moj Bog, spominjaj se jih, da so oskrunili duhovništvo in zavezo, ki si jo sklenil z duhovniki in leviti!«

³⁰ Tako sem jih očistil vsega tujega in uredil dolžnosti duhovnikov in levitov, vsakemu pri njegovem poslu,

³¹ prav tako tudi oddajo drv ob določenih časih in prvine. – »Moj Bog, spominjaj se me v dobro!«