Jeremija 17 - Ekumenska izdaja

Judova krivda in kazen

¹ Judov greh je zapisan z železnim pisalom, z diamantno konico vrezan na tabli njih srca in na rogovih njih oltarjev.

² Njih sinovi se spominjajo njihovih oltarjev in njihovih maliških stebrov pod zelenimi drevesi, na visokih gričih,

³ na hribih in na ravnem. Tvojo posest, vse tvoje zaklade izročim v plenjenje, tvoje višine zaradi greha na vsem tvojem ozemlju.

⁴ Svojo dediščino, ki sem ti jo dal, moraš zapustiti. Naredim te za sužnja tvojih sovražnikov v deželi, ki je ne poznaš. Zakaj ogenj ste vžgali v moji jezi, ki bo večno gorel.

Modri izreki

⁵ Tako govori Gospod: Preklet, kdor zaupa v človeka, se opira na bitje iz mesa, njegovo srce pa se odmika od Gospoda!

⁶ On je kakor grm v pustinji: ne doživi, da pride sreča; prebiva v izsušeni puščavi, v solnati, neobljudeni deželi.

⁷ Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo upanje.

⁸ On je kakor drevo, vsajeno ob vodi, ki k potoku stega svoje korenine; ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v letu suše ne trpi pomanjkanja in vedno rodi svoj sad.

⁹ Nepredirno je srce, bolj ko vse, in popačeno: kdo ga more doumeti?

¹⁰ Jaz, Gospod, preiskujem srce, preizkušam obisti, da poplačam vsakemu po njegovem vedenju, kakor zaslužijo njegova dela.

¹¹ Jerebica, ki vali, česar ni znesla, je človek, ki pridobiva bogastvo, a ne po pravici; sredi svojega življenja ga mora zapustiti in ob svojem koncu je bedak.

Zaupanje v tempelj in v Gospoda

¹² Prestol veličastva, vzvišen od začetka, je kraj našega svetišča.

¹³ Upanje Izraelovo, Gospod! Vsi, ki te zapusté, bodo osramočeni; v prah bodo zapisani, kateri odstopajo od tebe, ker so zapustili studenec žive vode, Gospoda.

Molitev zoper zasmehovalce

¹⁴ Ozdravi me, Gospod, da bom ozdravljen, pomagaj mi, da najdem pomoč, zakaj ti si moja hvala!

¹⁵ Glej, oni mi pravijo: Kje je grožnja Gospodova? Naj vendar pride!

¹⁶ Jaz te nisem silil k slabemu, dneva nesreče si nisem želel. Ti veš, kaj je prišlo iz mojih ustnic, pred tvojim obličjem je bilo.

¹⁷ Ne bodi mi za strah, ti, moje pribežališče ob dnevu nesreče!

¹⁸ Osramočeni naj bodo moji preganjalci, jaz pa naj ne bom osramočen! Uplašijo naj se oni, jaz pa naj se ne uplašim! Pripelji nadnje dan nesreče, z dvojnim udarcem jih razbij!

Posvečevanje sobote

¹⁹ Tako mi je Gospod govoril: Pojdi, postavi se ob vratih »sinov ljudstva«, skozi katera hodijo noter in ven Judovi kralji, in ob vseh jeruzalemskih vratih!

²⁰ In jim reci: Poslušajte besedo Gospodovo, Judovi kralji, vsi Judovci in vsi jeruzalemski prebivalci, ki hodite skozi ta vrata!

²¹ Tako govori Gospod: Varujte se, zaradi svojega življenja, da ne nosite sobotni dan bremena in ga ne prinašate skozi jeruzalemska vrata!

²² Tudi ne nosite sobotni dan nobenega bremena iz svojih hiš! Ne opravljajte nobenega dela, temveč posvečujte sobotni dan, kakor sem zapovedal vašim očetom!

²³ Pa niso poslušali in niso nagnili svojega ušesa, ampak so ostali trdovratni, niso ubogali in ne sprejeli nauka.

²⁴ Če me boste zdaj res ubogali, govori Gospod, in ne boste več sobotni dan prinašali nobenega bremena skozi vrata tega mesta, temveč boste sobotni dan posvečevali in ne opravljali ta dan nobenega dela,

²⁵ tedaj bodo prihajali skozi vrata tega mesta kralji in knezi, ki sedé na Davidovem prestolu, na vozovih se bodo peljali in na konjih jahali, oni, njih knezi, možje Judovi in jeruzalemski prebivalci; in to mesto ostane vedno naseljeno.

²⁶ Tedaj bodo prihajali iz Judovih mest, iz jeruzalemske okolice, iz Benjaminove dežele, iz ravnine, z gorovja in iz južne pokrajine, in prinašali žgalne, klavne, jedilne daritve in kadilo ter prinašali zahvalne daritve v hišo Gospodovo.

²⁷ Če me pa ne boste poslušali, da bi posvečevali sobotni dan, ne nosili bremena in sobotni dan ne hodili skozi jeruzalemska vrata, tedaj zažgem ogenj v njegovih vratih, da požre jeruzalemske palače in ne ugasne!