Jeremija 16 - Ekumenska izdaja

Prerokovo življenje je kot znamenje

¹ Prišla mi je beseda Gospodova:

² Ne jemlji si žene in ne imej sinov ne hčerá v tem kraju!

³ Zakaj tako govori Gospod o sinovih in hčerah, ki se rodé v tem kraju, o njih materah, ki jih rodé, in o njih očetih, ki so jim dali življenje v tej deželi:

⁴ Mučne smrti bodo umrli, ne bodo objokovani ne pokopani, za gnoj bodo na zemlji; meč in lakota jih bosta pokončala. Njih mrtva trupla bodo v žrtje pticam pod nebom in živalim na polju.

⁵ Da, tako pravi Gospod: Ne stopaj v nobeno hišo žalosti, ne hodi k nobenemu žalovanju in ne izražaj nikomur sožalja! Zakaj temu ljudstvu odtegnem svoje prijateljstvo, govori Gospod, milost in usmiljenje.

⁶ Veliki in mali umro v tej deželi, ne bodo pokopani ne objokovani; nihče si ne bo delal vrezov ne si strigel glave zaradi njih.

⁷ Ne bodo lomili kruha žalosti, da bi koga potolažili zaradi umrlega. Nikomur ne bo ponudena čaša tolažbe za njegovega očeta ali njegovo mater.

⁸ Ne hodi v hišo, kjer je gostija, da bi tam sedel, jedel in pil!

⁹ Zakaj tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Resnično, storil bom, da na tem kraju, pred vašimi očmi, v vaših dneh umolkne glas radosti in glas veselja, glas ženina in glas neveste.

¹⁰ In ko oznaniš temu ljudstvu vse te besede in te vprašajo: »Zakaj nam grozi Gospod z vso to veliko nesrečo? V čem je naša krivda in naš greh, s katerim smo se pregrešili zoper Gospoda, svojega Boga?«

¹¹ jim odgovori: »Ker so me zapustili vaši očetje« – govori Gospod – »in so hodili za tujimi bogovi, jim služili in jih molili, mene pa zapustili in se moje postave niso držali.

¹² Vi pa ste delali še huje kakor vaši očetje. Glejte namreč, vsak izmed vas ravna po trmi svojega hudobnega srca, mene pa ne posluša.

¹³ Zato vas vržem iz te dežele proč v deželo, ki je niste poznali ne vi ne vaši očetje. Tam boste dan in noč služili tujim bogovom. Jaz pa vam ne izkažem več nobenega usmiljenja!«

Obljuba vrnitve iz suženjstva

¹⁴ Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko se več ne poreče: »Kakor resnično živi Gospod, ki je Izraelove sinove izpeljal iz egiptovske dežele,« ampak:

¹⁵ »Kakor resnično živi Gospod, ki je Izraelove sinove izpeljal iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je zavrgel!« Pripeljem jih nazaj v njihovo deželo, ki sem jo dal njihovim očetom.

Napoved vpada sovražnikov

¹⁶ Glej, pošljem veliko ribičev, govori Gospod, da jih polové. Nato pošljem veliko lovcev, da jih polové na vsaki gori in na vsaki višini in v vseh skalnih razpokah.

¹⁷ Kajti moje oči sledijo njihovim potom. Niso skriti mojemu obličju. Njih krivda ni prikrita mojim očem.

¹⁸ Dvojno poplačam njih krivdo in njih greh, ker so oskrunili mojo deželo z mrhovino svojih malikov in napolnili mojo dedino s svojimi gnusobami.

Spreobrnjenje narodov

¹⁹ Gospod, moja moč in moja obramba, moje pribežališče ob dnevu stiske! Narodi pridejo k tebi od koncev zemlje in porekó: Sámo laž so podedovali naši očetje, ničevost in nemoč.

²⁰ Ali si more človek narediti bogove? To vendar niso bogovi!

²¹ Zato, glej, dam jim razumeti; tokrat jim pokažem svojo močno pest, da spoznajo, da mi je ime: Gospod.