Hebrejcem 5 - Ekumenska izdaja

Jezus, sočutni veliki duhovnik

¹ Zakaj vsak veliki duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da daruje darove in daritve za grehe

² in more imeti potrpljenje s tistimi, ki so nevedni in se motijo, ker je tudi sam obdan s slabostjo

³ in mora zaradi nje kakor za ljudstvo tako tudi zase opravljati daritve za grehe.

⁴ In nobeden si ne prisvaja te časti, ampak ga kliče Bog kakor Arona.

⁵ Tako si tudi Kristus ni sam dal časti, da je postal veliki duhovnik, ampak Oni, ki mu je rekel: »Moj Sin si ti, danes sem te rodil«;

⁶ kakor pravi tudi na drugem mestu: »Ti si duhovnik na veke po redu Melkizedekovem.«

⁷ On je v dneh svojega življenja na zemlji daroval prošnje in molitve s silnimi klici in solzami njemu, ki ga je mogel rešiti smrti, in bil je uslišan zaradi bogovdanosti.

⁸ In čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine.

⁹ Ko je dosegel popolnost, je postal za vse, kateri so mu poslušni, začetnik večnega zveličanja,

¹⁰ od Boga imenovan za velikega duhovnika po redu Melkizedekovem.

III. Duhovništvo Jezusa Kristusa Krščansko življenje in nauk

¹¹ O tem bi nam bilo veliko govoriti, pa je težko razlagati, ker ste postali leni za poslušanje.

¹² Kajti vi, ki bi po času morali biti učitelji, zopet potrebujete, da vas kdo uči, katere so začetne prvine božjih naukov, in ste postali potrebni mleka in ne močne hrane.

¹³ Vsakdo namreč, ki dobiva mleko, je neskušen v besedi pravičnosti, ker je otrok.

¹⁴ Za popolne, ki imajo zaradi skušnje vajene čute, da razločujejo dobro in hudo, pa je močna hrana.